Ljudje ob cesti: Razlika med redakcijama

Konj se napenja in hiti v to mlečno noč. Kakšna vredna žival je to! Če Palčič pomisli, kako je opletal za njim prožni voziček po strmi potesini, po blatu in skozi jelševje mimo Orehka sem na ravan — dobra žival, res! Sama strela je v njem! Sedaj sope in se pari, kakor sveže zorana njiva.

 

 

Nekaj ur se že vozi Palčič s tujcem. Videti je pameten, razsoden človek, ko bi ne bil tako preplašen. Spočetka je samo spraševal. A mokre veje ob strugasti poti so ga smrčale po obrazu, zato je cesto skočil z voza in koračil za Palčičem. Spodrsaval je in hitel za njim. Spodbujal je konja in spraševal.<br />