Sodba večne pravice: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m |licenca=javna last
Dbc334 (pogovor | prispevki)
m ureditev glave
Vrstica 1:
{{naslov
| prejšnji= Mati ga izda
| naslednji= Iskren zagovornik
| naslov= Sodba večne pravice
| poglavje=[[Iz sodnijskega življenja]]
| avtor= Jakob Alešovec
| opombe= Objavljeno v Kmetijske in rokodelske novice 18741875, letnik 33, sl. v rubriki Zabavno berilo kot 6. del serije [[Iz sodnijskega življenja]]: Po spominu skušenega starega pravnika.
| obdelano=4
| spisano= Postavil in popravil [[Uporabnik:Plamenček|Luka Pavlin]].
|licenca dovoljenje=javna last
| vir= http://www.dlib.si/}}?URN=URN:NBN:SI:DOC-J162JV6R
}}
 
Trgovec Komar je po pravici veljal za najbogatejšega v mestu B., kjer sem bil jaz še le sedem mesecev, ko se je to zgodilo, kar je predmet tej povesti. Trževal je z blagom na debelo, pri tem pa tudi pečal se s prodajanjem in kupovanjem državnih in drugih obligacij, prodajal državne in loterijske srečke itd. Ker je bil bogat, je bil tudi spoštovan in ud srenjskega in druzih odborov. Svoje bogastvo si je bil pridobil pri tej kupčiji, kajti sploh je bilo znano, da je pred kakimi trideset leti prišel v mesto s culico na rami brez vsega druzega imetja. A pridnost, nenavadna varčnost, skoposti podobna, ugodni časi in pa sreča mila — vse to je bilo vzrok njegovega bogastva, ki je moralo zdaj že milijon presegati. Šepetalo se je sicer, da to bogastvo njegovo ni vse iz prav čistega vira, marveč da je mnogo po nepoštenem potu pridobljenih stotakov in celo tisu-čakov med njim; al ker je bil bogat, si take govorice niso upale na dan, in ker je bil v kupčiji natančen, jih tudi ljudje verjeli niso. Dokazati se mu pa tako ni dala nobena goljufija ali kaj enacega.