Iz časov romantike: Razlika med redakcijama

»Dobro jutro,« je pozdravil z globokim glasom, »to je bila noč, gospoda ...« Pretegnil se je in sedel na klop. Lizika je odhitela in Goranov se je spustil v vesel smeh.

 

 

Po zajutrku je dal Goranov takoj napreči. Vranič in inženir sta hotela oditi v gozde, zato se je tudi Poljanec poslovil. Lizika je stala ob vozu in ga vabila kmalu zopet na obisk. Goranov je brez dolgega poslavljanja pognal, in voz je zdrčal po cesti skozi drevored. Poljanec se je še parkrat ozrl in mahal z roko v pozdrav. Videl je, kako je inženir stopil k Liziki, potem pa je gradič izginil za drevjem.