Iz časov romantike: Razlika med redakcijama

»Dobro jutro,« je pozdravil z globokim glasom, »to je bila noč, gospoda ...« Pretegnil se je in sedel na klop. Lizika je odhitela in Goranov se je spustil v vesel smeh.
 
»To je lepa ptičica . . . No, krasna noč je bila! A zdi se mi, da sem preveč pil in pel! Br!« Glasno se je odkašljal. »Ako vam ljubo, morete se peljati z menoj,« je rekel potem. Potegnil je iz žepa zlato uro in se začudil, da je vstal tako pozno.
 
Po zajutrku je dal Goranov takoj napreči. Vranič in inženir sta hotela oditi v gozde, zato se je tudi Poljanec poslovil. Lizika je stala ob vozu in ga vabila kmalu zopet na obisk. Goranov je brez dolgega poslavljanja pognal, in voz je zdrčal po cesti skozi drevored. Poljanec se je še parkrat ozrl in mahal z roko v pozdrav. Videl je, kako je inženir stopil k Liziki, potem pa je gradič izginil za drevjem.
3.093

urejanj