3.093
urejanj
(→12.) |
(→14.) |
||
Naenkrat je začutila roko na rami.
»
Bil je inženir Pavlič.
»In gospod inženir mi napravi načrt gradu«.
»Gotovo
»To bo življenje!«
»Da, razumem vas.«
Poslej je zahajal večkrat na Mlinsko in se udomačil v družbi .
In prišlo je, kakor je moralo priti. Odšla sta s slikarjem, ko je šel slikat mlin v dolini. Umetnik se je zagledal v pokrajno, polzatemnjeno v večerni mrak. On pa je stal z Emanuelo višje na robu doline in gledala sta zapad solnca. In prišla je beseda tudi o boju za življenje, o kmetih in o Goranovem. Pogledala ga je s svojimi temnimi očmi in rekla: »Ali ne čutite, daje tam prenizko za vas? Vi spadate višje.«
|
urejanj