Skušnjave Tomaža Krmežljavčka: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 100:
»Fanta ste kupili,« je hitela pripovedovati Urša. »Ni uro tega, kar je prišel na svet.«
»Ali je res?« je vprašal Krmežljavček. »Lej, lej, kdo bi bil to mislil! In fanta praviš? Čigav pa je?«
»Kako pa govoriš?« se je razhudila Urša. »Da te le sram ni. Take besede iz krščanskih ust! Ali mar nisi ti sam oče?«
Vrstica 123 ⟶ 122:
»Ali pa te je luna trknila,« je pripomnila zlobna Urša, a je vendar prijela Krmežljavčka okrog pasa, ga krepko podprla in ga previdno vlekla skozi kuhinjo proti kamri.
»Da, Urša, že vidim, da si dobra,« jo je hvalil Krmežljavček, »res dobrega srca si in prav krepka si in zdrava. Ti bom pa kupil ruto za novo leto. Samo Neži nič ne povej. Svileno ruto ti bom kupil! Da,
»Saj še ni krščen,« je podučevala Urša Krmežljavčka odpirajoč kamro. »Mislim pa, da bi ga krstili za Silvestra, ker je v Silvestrovi noči na svet prišel.«
Vrstica 196 ⟶ 195:
Tako je Boltežar Krmežljavček. imenovan »ta scagani Boltežar« na novega leta dan krpal svojo dušo in hladil svoje, od hudih besedi in ponižanj sklofutano srce.
===II.===
Vrstica 201:
Boltežarja Krmežljavčka doživljaji v novoletni noči so postali usodepolnega pomena. Župan in Neža sta Krmežljavčku na župnikovo posredovanje sicer prizanesla in se zadovoljila s kratkimi varijacijami izraza »pijanec«, a to pri Krmežljavčku že ni prišlo v poštev, kar so drugi prebivalci Mračnega sela zvalili nanj cele gore žaljenj in zasmehovanj. Poniževali in preganjali so Krmežljavčka s kanibalsko neusmiljenostjo in končno je notarjev solicitator zložil nanj celo balado, ki je niso peli samo odrasli in otroci, nego celo berači v zaporu.
Mnogo noči je krvavelo Krmečljavčkovo srce. Celo na samomor je mislil »ta scagani Boltežar«, a izvršil ga ni, kajti smrt pod železniškim vlakom mu je bil edini
Trpljenje, katero je moral prenašati Krmežljavček, je bilo zanj toliko huje, ker se dolgo časa v nobeno krčmo ni več upal. Zagroženo mu je bilo, da koj izgubi službo, če se še kdaj opije in ker je Krmežljavček vedel, da ni za nobeno delo in da bi ga Neža vrgla na cesto, se ni več upal javno popivati. To je slabo vplivalo na njegov duševni mir in na njegovo telesno stanje. Sicer se je ponoči večkrat zaprl v občinski zapor in se tam nalil z vtihotapljeno pijačo, a vzlic temu se ni mogel več popolnoma popraviti. Čim dlje časa je to trajalo, toliko bolj pestmistiško je postajalo njegovo svetovno naziranje in toliko težje je prenašal svojo zakonsko nesrečo.
| |||