Stran:Zivotopis Frana Erjavca 1889.djvu/33: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m popravek skladnje |
||
| Telo strani (ki bo vključeno): | Telo strani (ki bo vključeno): | ||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
''potopisi'', katere je objavil v raznih časih in raznih časopisih. Nekateri izmed njih, n. pr. »''Pot iz Ljubljane v Šiško''« ali »''Kako se je Slinjarju iz Gólavca po svetu godilo?''« imajo namen s satiro in ironijo šibati napake slovenskih turističnih pisateljev; drugi pa n. pr. »''Gostba v Mazinu''«, »''Spomini s pota''« in »''Med Savo in Dravo''« smejo se prištevati pravim biserom našega slovstva. Število slovenskih potopisov je — legijon! A kje je brati potopis, ki bi se le iz daleka mogel primerjati Erjavčevemu potopisu » |
''potopisi'', katere je objavil v raznih časih in raznih časopisih. Nekateri izmed njih, n. pr. »''Pot iz Ljubljane v Šiško''« ali »''Kako se je Slinjarju iz Gólavca po svetu godilo?''« imajo namen s satiro in ironijo šibati napake slovenskih turističnih pisateljev; drugi pa n. pr. »''Gostba v Mazinu''«, »''Spomini s pota''« in »''Med Savo in Dravo''« smejo se prištevati pravim biserom našega slovstva. Število slovenskih potopisov je — legijon! A kje je brati potopis, ki bi se le iz daleka mogel primerjati Erjavčevemu potopisu »<i>Na |
||
kraški zemlji |
kraški zemlji</i>«? Vzemi v roke ta potopis in bêri ga, |
||
ne vzdržiš se solze! Kako ti je tu opisano kraško ognjišče,»beseda« v kraški vasi, pri kateri zložno sodelujejo sivi župnik, mladi kapelan, šibki učitelj, kmetski fantje, zorna dekleta, in se napósled vsi vaščanje od prijazne deklamovalke do sivega očeta župana navdušijo za sveto stvar domovinsko, da stojé in odkriti na župnikovo znamenje zapojó: »Hej, Slovenci!« Pravijo, da je kitajski car ukazal Državinovo odo »Bog« z zlatom in svilo vezti ter jo obesiti na steno palače svoje. Tako bi moral tudi nedosežni ta potopis viseti po hišah naših, kakor pravi vzor lepe pisave, prijaznega humorja in poštenega mišljenja v vzgled in posnemanje mladim pisateljem našim. |
ne vzdržiš se solze! Kako ti je tu opisano kraško ognjišče,»beseda« v kraški vasi, pri kateri zložno sodelujejo sivi župnik, mladi kapelan, šibki učitelj, kmetski fantje, zorna dekleta, in se napósled vsi vaščanje od prijazne deklamovalke do sivega očeta župana navdušijo za sveto stvar domovinsko, da stojé in odkriti na župnikovo znamenje zapojó: »Hej, Slovenci!« Pravijo, da je kitajski car ukazal Državinovo odo »Bog« z zlatom in svilo vezti ter jo obesiti na steno palače svoje. Tako bi moral tudi nedosežni ta potopis viseti po hišah naših, kakor pravi vzor lepe pisave, prijaznega humorja in poštenega mišljenja v vzgled in posnemanje mladim pisateljem našim. |
||