Kako se je ženil Kobaležev Matija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
metapodatki |
||
Vrstica 1:
{{naslov-mp
| naslov=Kako se je ženil Koblažev Matija
| avtor= Fran Jaklič
| opombe=Vesela povest. — Spisal '''Podgoričan'''.
| izdano= {{mp|delo|Dom in svet}}, {{mp|leto|1893}}, letnik 6, številka 3
| vir= {{fc|dlib|H8OWR13Y|s=all|dLib}}
| obdelano=4
| pregledana redakcija=88255
▲| licenca=javna last
}}
{{rimska poglavja s piko
Zagorica je dolga vas v Suhi Krájini. Dobre četrt ure se hodi od kraja do kraja, in hiše se vrsté druga za drugo ob obeh straneh pota. Nekatere so čedne, zidane in lepo pobeljene, nekatere že odrte ali še nič ometane, veliko jih je pa tudi lesenih, zlasti tam okoli tiste imenitne póčene luže in v spodnjem koncu pod goro. Sevé, te so že stare. Drevja in vode nimajo odveč, preostaja jim pa trnja in kamenja. V tej vasi živi okoli pet sto Zagoričanov in Zagoričank, ki so moji najbližji sosedje.
Vrstica 21 ⟶ 19:
Kot so Zagoričani.</poem></center>
Molijo radi, klepetajo tudi radi, pa — — pa — — pa ženijo se radi. Saj se vsak oženi, da le more hoditi ali če ni še posebno kaj kaznovan, in iz Zagorice je na leto več porok, kakor iz petih drugih vasij na okoli. Ako bi hotel opisati življenje vsake zakonske dvojice pred in po poroki, imel bi pisati do svoje smrti dovolj, in napisala bi se debela, debela knjiga. Pa tudi zanimiva, saj pravijo, da je čas ženitve najprijetnejši v življenju. Še marsikaj pride na vrsto: v sledečih vrsticah vam opišem, kako sta se dva Zagoričana jemala in naposled vzela. Pazno čitajte in vse verjemite, ker godilo se je vse v resnici takó-le.
== I. ==
| |||