Antikrist v Trsteniku: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 275:
Ko se je raznesla novica, so se ljudje zelo čudili. Ne da bi bil Matejec prestar; njegovih štirideset let proti nevestinim tridesetim se je zdelo primerno razdobje; tudi bi rekel, da je njegova snažnost in ličnost kar klicala žensko, ki se je po župniščih naučila bolj gosposkega reda. In je moralo kmečki pameti goditi še posebej, da so jima njeni groši in njegovo premožence zagotavljali brezskrbno življenje. Ampak tista brezdvomno pristna in globoka pobožnost, ki je dičila Jerneja, ni nikakor hotela v sklad z mislijo, da bi miogel deviški mizar živeti, kakor žive v zakonu drugi ljudje, imeti celo otroke. Kajti čeprav Matejec ni bil pred ženskami plah in neroden, kakor so radi taki ljudje, nikoli ni z nobeno spregovoril norčave besede ali jo pogledal drugače nego brat sestro, da se je zdaj marsikatera zamislila, kako bi sama v tihi kamrici ž njim.
 
Zato so tem laže drug za drugim verjeli, ko so si tik pred poroko začeli šepetati, da imata zaročenca v mislih le zakon svetega Jožefa. Niti tega niso vprašali, kdo je besedo prvi razustil in odkod ve. Neža, so pravili, je sprejela JemejevoJernejevo snubitev šele potem, ko je ženin obečal, da je nikoli ne bo silil v pregrešne neumnosti, češ da se je že pri gospodu vikarju zaobljubila tako: on pa je od veselja poskočil, ker mu je Bog namenil nevesto takisto po njegovi želji in čudi.
 
Ampak, vprav, ker je bila Neža tako goreča v cerkvenih stvareh, da je vsak dan po sveti maši toliko časa preklečala na golih cerkvenih tleh ter še druge naganjala k svetosti, sta si prišla s sedanjim
gospodom župnikom navzkriž. Ona je hotela tudi v Trsteniku podružnico tretjega reda sv. Frančiška, on pa, da rajši zbeži, nego bi si še več tercijalk nakopal na vrat. Pozneje sta se izmirila — celo tako, da ga je pogostoma posetila in se je marsikak jezik opletel ob nju — toda izraza tercijalke mu lepa Neža v srcu ni več odpustila. In ko je zdaj začutila, da duhovni gospod ni preveč naklonjen »puščavniku»« tam gori, se je začela še s posebno vnemo zanj ogrevati njeno srce.
 
Toda ne samo kakšna kljubovalnost in morda celo maščevalnost jo je bojda gnala k tujcu! Kajti ves čas prezidavanja tam gori, je bila prav gotovo med nedeljskimi gledalci in gledalkami. Te gledalke je potem posebej opozarjala na puščavnikove izredno fine in bele srajce s širokimi, pod vratom popolnoma odprtimi ovratniki.