Kobiljekar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tanja (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 29:
da so vaški otroci kričeč skupaj drli in milo
gledali, če se bode pač izgubilo »zlato pero iz
zlatega repa«.
{{prelom strani}}
 
V hlevih pa je bilo živine rjave in sive,
pisane in bele, da se je komaj preštela, ko so
Vrstica 67:
pajčevina, katero je pretila vsaka sapica s kostmi
in kožo pomesti od tal.
{{prelom strani}}
 
Ta gospod Ožbalt je torej šel nekega jutra
mimo Kobiljekarjevine, kruha lačen in pijače
Vrstica 101:
Ko pa je bil gospod Ožbalt pospravil lepo
število klobas ter bil popil skoraj ves brinjevec,
tedaj je pa znal tudi oče Nace s trdo roko {{prelom strani}}
zapisati svoje ime: Nace Kobiljekar. To je, nametal
je nekakove kolce tja po popirju, kar
Vrstica 135:
dobil denar, da pije. Končno pa se je nam
vendarle razodel.
{{prelom strani}}
 
In vsi drugi dolžniki smo drli k očetu
Nacetu, in »gospodje» so se nam usipali iz ust,
Vrstica 167:
vsako leto nekoliko mahu in malo osata. In
kmalu smo videli, pogostoma videli, da je Grega
košek hoste, ki jo je bil nabral v soboto popoldne {{prelom strani}} po gozdovih, da je tisti košek hoste prevrnil
ondi in odložil tam nabrane krepeli.
 
Vrstica 201:
Tiste dni pa je bilo pri nas še ravno tako,
kakor dandanes. Kadar sta se prepirala dva
soseda ter se grdo zmerjala, tedaj je drla vsa {{prelom strani}}
vas skupaj ter gledala in gledala in prav težko
pričakovala, da bi se prepirajoča zgrabila ter
Vrstica 241:
In Kobiljekarju je skoraj v grlu zastal glas
in ves hripav je bil.
{{prelom strani}}
 
»In še Vam rečem, Kobiljekar, da so gospodje
tudi goljufje, grdi goljufje!«
Vrstica 276:
zaslišanje in po svoji vesti smo govorili in potrjevali,
da je Grega v resnici ondi puščal
svojo hosto. In glejte — vrag naj ume te ježične {{prelom strani}} dohtarje — tista hosta, pa ravno tista
hosta, vam rečem, je pomagala Gregi — in
tožbo je dobil!
Vrstica 313:
gospod sodnik, ali sem temu človeku kaj napačnega
povedal? Z njim še govoril nisem!
Bog me varuj! Jaz sem kmečkih kosti in za {{prelom strani}}
gospodo ne maram mnogo, prav res ne maram.
Mogoče je, da sem izbleknil eno ali dve besedici,
Vrstica 346:
dobro jedel in pil ter se po gosposki
navadi ogibal cerkve in svetih maš. Omislil si
je dolge hlače, kvartal in popival ter zakvartal {{prelom strani}}
in zapil veliko in drazega denarja. Časih po
zimi pa se je na saneh pridrsal v vas nazaj.