Moj sin!: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 20:
Ko pa je stopil v sveti zakon, ga je naš
gospod Bog udaril s tako žensko, da me je še
sedaj groza, če se je spominjam. Pri delu mu {{prelom strani}}
ni prav nič pomagala. A v hiši mu je ukradla,
kar je dosegla! In to, kar je ukradla, je kolikor
Vrstica 54:
V resnici ga je vlekel v Ljubljano! In stopil
je pred patra Kalista, ki je bil tedaj gospodar
pri frančiškanih, in poljubil mu je belo roko {{prelom strani}}
ter izprosil, da je smel sin vsako opoldne prihajati
na tisto slabo, ali vendar dobro kosilo.
Vrstica 87:
od svojih rok. A vi si ne morete misliti, koliko
del da je bil učen! Po zimi je pletel koše, po
večerji pripovedoval za kos kruha otrokom pravljice {{prelom strani}} ali pa molil družini posebne-in dobrodejne
molitvice. Iz bezgove grče je rezljal pipe, iz
lipovega lesa pa žlice! In če je ravno tako
Vrstica 118:
da je takov sin malovreden, takov sin, ki pusti
takega očeta stradati in revščino trpeti! Če pa
je kdo staremu Antonu kaj enacega zinil, tedaj {{prelom strani}}
mu je prikipela kri v lice in raztogotil in razsrdil
se je: »Kaj, moj sin nehvaležen? Moj sin!
Vrstica 156:
gledali, kako se je odpravljal Kimovčev Tonče.
Pri strani tik voza pa je stal stari oče, praznično
oblečen in z odkrito glavo. A sin, zvalivši se {{prelom strani}}
na voz, ga je komaj pogledal. In prav imenitno
je dejal: »Oče, Vam sem pa pri županu nekaj
Vrstica 191:
Proti jeseni se je stari Kimovec kakor
cvet po tratinah hipoma posušil! Star je bil, a
tedaj se je v malo dneh še veliko bolj postaral. {{prelom strani}}
Ko pa je prvi sneg padel, je moral leči. In takoj
smo vedeli vsi, da pomladi ne dočaka več. Na
Vrstica 228:
moj sin zapustil, tega še misliti ni treba! Tako
vam povem!«
{{prelom strani}}
A Dolinčev Tomažek je moral zopet sesti in
zopet je skljuval pismo, in poslali smo ga sinu.
Vrstica 267:
Potem je še nekaj govoril, da mu zdravja
želi in potlej je končal.
{{prelom strani}}
Starec pa je zaječal na trdem ležišču: »Ali
je še kdo med vami, ki lahko prebere pisano
| |||