Vinska modrost: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 56:
Bliskoma jo je izruval in tekel z njo proti vratom, ki so
se zdajci zaprla za njim in njegovo ženo. Izgubil je za vse
veke blaženi raj, ali srečno je unesel iz njega tolažilo, ki {{prelom strani}}
nam olajšuje in odganja tako uspešno vse težave in bridkosti
pozemeljskega življenja.
Vrstica 107:
smrdljivi kozel in da so iznašli dve poglavitni potrebi in
deli v vsakem vinogradu, rez in kop, baba in prasci. To je
vzrok, da so vinski bratci zvečine {{prelom strani}} babjaki in dostikrat
prav po kozlovsko pohotni nečistniki. Od tod tudi prihaja,
da se valjajo pijanci tako pogostoma po blatu in
Vrstica 153:
nerodnost že skoraj popolnoma oprostila. Komaj pa jo
je ublažil, jo je jel zopet karati in izdajati in naposled se
ji je celo zagrozil, da jo bo obunkal, če ne bo {{prelom strani}} molčala. Ko
je načel četrti polič in ga zlival curkoma v želodec, je
pobegnila od tod četrta žaba, da je ne bi gnusna poplava
Vrstica 201:
se ne bo z njimi ponašal, nego se sramoval in zanaprej
takih prilik ogibal.
{{prelom strani}}
 
8. Vino je učeno. Človeka domisli kdaj takih reči, o katerih
se mu treznemu niti ne sanja. Pri bokalu znajo Slovenci
Vrstica 242:
ostanek za ostankom, ali našel je v vseh kupicah
tako kislico, kakor je bila v skledi. Čuvaj se zamisli in
veli: »V tej pijači mora biti {{prelom strani}} neka skrivnost. Sladka je
gotovo, ker bi je drugače ljudje ne pili in ne hvalili. Vidi
se, da je jaz ne znam prav srkati. Treba mi je paziti, da
Vrstica 297:
Vina, ki ga vedno sama tako rada čivkaš, se ti zdi škoda.« Žena se zasmeje: »Kdo pa je vedel, da hodi tudi tebi
na misel. Da ne boš huda, ti grem precej ponj, Bog ti ga
blagoslovi!« {{prelom strani}} Natočila ji ga je polno skledico in postavila
v jasli. Krava pa se zadere: »Če ga nisem več vredna,
odnesi še ta požirek! Vodo dobivam v keblu, tudi vina
Vrstica 344:
gnusna crkovina! Velik bahač je bil mlinarjev vranec.
Gospodar ga je krmil bolje nego sebe, zdaj ga pa vleče
na pogreb h konjedercu!« Te besede {{prelom strani}} niso vranca nič razžalile, še veselil se jih je in se režal zadovoljno: »Znanci
zabavljajo, ker so mi nevoščljivi.« Voz dojde tudi mesarjev
šarec, njegov najboljši prijatelj. Tudi on si je mislil,
Vrstica 361:
ga no, ta brglez je neumen kakor konj.« — Prerokovanje
prebrisanega šarca se je izpolnilo.
{{prelom strani}}
 
12. Ko je prebil Kristus svoj štiridesetdanski post, je
hotel zapustiti puščavo, ali dolgo stradanje ga je tako
Vrstica 405:
Hudič ga vpraša, koliko mu je dolžan. Kmet pravi: »Nič.
Če sem storil kaj dobrega, mi bo že Bog povrnil.« Hudič
se namrdne in veli: »Takih besed ne morem slišati, {{prelom strani}} povračilo
ti bom dal jaz sam. Na, tu imaš patent za krčmo.
Če boš točil pošteno, te ne čaka mnogo dobička. Če boš
Vrstica 457:
vsakemu človeku, da ni imel nobenega sovražnika, ki bi
mu bil zavidal in želel kake nesreče. Po prav lahki smrti
je stopil pred sv. Mihela, ki težka grehe in dobra dela {{prelom strani}}
in sodi duše, ter mu razložil vse natanko, kako je živel in
krčmaril. Sv. Mihel ne najde v njem nikakega smrtnega
Vrstica 495:
priti v nebesa, ne bi bilo nič tega pohujšanja. Le hitro
pojdi in popravi svojo neumnost!«
{{prelom strani}}
 
18. Ko se je vinstvo po svetu razširilo, je potrebovalo
nebeškega skrbnika in varuha. Sv. Peter skliče svetnike
Vrstica 516:
iskat hlapcev, ki bi skrbeli po vseh vinskih deželah, da
trta ne bi mogla roditi nikjer predobro in preobilno, zlasti
ne več let zapored. V svojo {{prelom strani}} službo je sprejel najhujše
fante, ki so se nahajali na svetu. Ime jim je bilo: Pozebčev
Pavel, Paležev Peter, Točarjev Elija, Oblakov Jernej
Vrstica 565:
tudi slovenski, in to brez razločka, naj stanujejo in kratkočasijo
svet na pisani deželi ali pa — v beli Ljubljani.
{{prelom strani}}
 
20. Sv. Urban je vprašal prijatelja Kurenta, če je zagodel
ljudem že vse pesmi in napeve, kar jih zna. Kurent
Vrstica 614:
mesecev. Srdita množica ga je zgrabila in obsodila, da ga
treba še isti dan zabosti, truplo mu sežgati in vreči v
Krko, da ga odnese v daljni svet, {{prelom strani}} ker ni vreden groba v
domači zemlji. Kazen se je izvršila natanko tako, kakor
je ukazal razkačeni narod. V nje spomin še dandanes
Vrstica 629:
domišljaji, s katerimi se je znal rešiti iz vseh stisk
in nevarnosti na tem in celo na onem svetu.
{{prelom strani}}
 
21. Naši predniki niso pridelovali nič vina. Za maše so
ga morali kupovati jako drago v daljnih deželah. Prišel
Vrstica 646:
njo koga udaril. Preden je minilo četrt ure, so si jo jeli
trgati eden drugemu iz rok in se z njo mlatiti. Hišnega
gospodarja pretep ujezi, da pograbi trto in jo vrže {{prelom strani}} skozi
okno na cesto. Tam jo najdejo in pobero otroci in
zdajci se začno tudi oni napletati z njo. Nabijali so se,
Vrstica 699:
zbirališče se spremeni v tožno, krvavo bojišče. Brez
težkih ran ni ostal noben pivec, niti berač, katerega so
slavili. Pijani {{prelom strani}} negodniki so mahali po njem od vseh strani,
dokler je slabotni starček onemogel in se zgrudil
mrtev na zemljo. Tako povračilo je prejel od Dolenjcev
Vrstica 748:
moči nikamor pobegniti, brez milosti bo moral poginiti
ves dolenjski rod.«
{{prelom strani}}
 
Ubogi Lovre, ki se je bal smrti, ni pomislil, kako pogubni
so ti pogoji, in je prisegel vse tako, kakor mu je
Vrstica 761:
jih ugonobilo. Vsekako je stokrat bolje in pametneje, piti
cviček in stradati, nego izneveriti se dedovi prisegi in — utoniti!«
{{prelom strani}}
 
23. Ko se je odtekla voda, je zapustil Stražan Lovre
goro in začel po malem zopet kmetiti. Zemljišča je zdaj
Vrstica 774:
otrok.« Kurent ga potolaži: »V beli Ljubljani je toliko
deklet, da roditelji ne vedo, kam z njimi. Če hočeš, pojdem
precej tja, pa {{prelom strani}} jim bom zagodel tako lepo pesem, da
se bodo usule vse za menoj. Pripeljal jih bom sem, da si
izbereš nevesto po svoji volji.« Lovre je bil jako zadovoljen
Vrstica 821:
dobrovoljka. Treba mi bo dobro paziti in izbrati tisto, ki
bo najbolj sramežljiva. Razuzdanke ne vzamem za ves
svet, že zato ne, ker bi mi porodila in vzgojila cigansko {{prelom strani}}
svojat, pred kakatero bi vsi pošteni ljudje pljuvali. Zdaj,
ko sem vse potrebe in okolnosti svoje ženitve tako dobro
Vrstica 873:
da se dobi dandanes ob Krki in Temenici dovolj velikih,
močnih in nerodnih bab, v katere se človek le s
težkim srcem zaljubi. Iz istega vzroka {{prelom strani}} pa se nahajajo
zdaj sem pa tam tudi take ženske, ki ne jokajo preveč,
ako ne popijo ves dan niti kaplje vina. O dveh starkah se
Vrstica 925:
Opoldne se je lotil prascev. Za večerjo so ostale
le tri borne ovce in nekoliko gosi. Grofovo kapljico pa je
pocedil, da ni {{prelom strani}} vedel kdaj. Nobena rupa ne požira tako
hlastno vode, kakor je požiralo njegovo viteško grlo
potoke vina, s katerimi bi se bila napojila lahko vsa dolenjska
Vrstica 951:
pa tudi najpridnejši in najjeklenejši delavci na vsem
Dolenjskem.
{{prelom strani}}
 
== Uganke ==