Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/65

Minulo je že sedem let, Kar sem naredila pušeljc lep.

Iz nagelna te belega, 

Iz mojega srca poštenega;

Iz nagelna te plavega, Iz mojega srca pravega;

Iz nagelna rudečega, 

Iz mojega srca gorečega,

Te pušeljc je že obletel, 

Moj pobič je na vojsko šel.

Moj pobič je na vojsko šel, 

Ne bode več nazaj prišel. (Lese.) Inačica

V Celovci lepo godejo, 

Deklete se pa jokajo:

Oj sijaj, sijaj solnčice 

Na moje drobne srčice.

Zakaj bi se ne jokale, 

Pobrali so nam šoceje.

V nedelje jutro vstala bom, V Ljubljano se podala bom.

Pred havpmana stopila bom, Za šoceja prosila bom.

Havpman je pa tako djal, Je svitli meč v rokah držal: