Redakcija: 13:51, 15. avgust 2010 uredi Petra Jordan (pogovor \| prispevki) 478 urejanj m poglavja ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:54, 14. oktober 2012 uredi razveljavi Tea Erjavec (pogovor \| prispevki) 330 urejanj Brez povzetka urejanja Novejše urejanje →
Vrstica 133: zagrmi tako odločen: »Stoj!« da mu je omahnila roka. Ženske so se razpršile s škafi domov pripovedovat, kaj se je zgodilo; kako je Korenček {{prelom strani}} zalotil zločinca; da je že zaprt in da ga Francozje najbrž ustrelé. Vrstica 271: zaradi vrišča, ki ga je gnal komisar, posebno sitna. {{prelom strani}} Posvetovali so se, kaj je storiti, in svetovalec Andrejko je imel veliko besedo. Po njegovem Vrstica 406: nas prav spoznajo in okusijo sad slobode, sladak kakor lotos, o katerem poje Homer, da izbriše iz srca celo spomin domovine. Zatorej brez {{prelom strani}} strahú! Le onega se je bati, ki menja svoje misli naglo in lahko in brez blagega povoda.« Vrstica 534: treba pametno in odločno. Dogovoril se bodem še z gospodom okrožnim glavarjem o vsem, kar treba, in zanašam se na gospode uradnike {{prelom strani}} in na vojaštvo, da ohranijo mir in red, če možno z lepa, sicer kakor koli.« Vrstica 545: pritiskal uporne duhove. Kako se mu bodo poplačevale usluge! {{prelom strani}} ==III.== Vrstica 635: Martin Birk pa je hodil s povešeno glavo, roki na hrbtu, zamišljen po sobi. {{prelom strani}} »Vse zaman, vse zaman!« vzdihne in obstane pred ženo. »Bil sem pri županu, prosil svetovalce, Vrstica 778: »Ne morem, preveč sem jezen; vsaka kaplja je sedaj strup. Kar odnesi jed in pijačo!« {{prelom strani}} »Birkovim bom nesla; gotovo so lačni.« Vrstica 914: dobilo še prostora; saj je sedel le na pol, skupaj stisnjen, vedno pripravljen prepustiti mesto kakemu novemu gostu, kakor je navada revnih, {{prelom strani}} boječih ljudij. Pri mizi so se se vedno premlevali važni domači dogodki. Vrstica 1.045: mu je Birk v roko in prosil odpuščanja, da ga je sodil krivo. Ni bilo treba dolgega prigovarjanja in Birk je bil pripravljen sprejeti službo pri francoskem {{prelom strani}} oblastvu. Kdo bi se branil pomoči in denarja, če se strinja z načeli ali celó z občno Vrstica 1.177: Kmalu se je razločil topot konj, korakanje moštva, škripanje težkih voz in zamolklo velevanje. Na trgu so se zbirali vojaki. Okna so se odpirala, {{prelom strani}} in ljudje so čudeč in boječ se popraševali, kaj to pomeni. Vrstica 1.190: konjenikov. Dolgo je bobnel in škripal most pod nogami in kolesi. {{prelom strani}} ==V.== Vrstica 1.239: je skoz vrt, odprl mala vratica, a sluga mu je pokazal potem v prvo nadstropje v malo, precej prazno sobico, kjer sta goreli na mizi dve sveči. {{prelom strani}} Dobil je Birk notri dva znana moža: jeden je bil upokojeni uradnik, sicer velik kričač in zabavljač Vrstica 1.366: »Nič mu ne bode škodilo«, dejal je precèj malomarno, »če se mu za par sto frankov pristrižejo {{prelom strani}} peruti ali če se pripre za nekaj časa. Ne bo več nosil tako po koncu grebena.« Vrstica 1.502: ampak tudi najtrdnejši del vsega meščanstva, zakonski možje; ker namreč večerjajo ti doma, ne morejo skoro dohajati pred deveto uro v {{prelom strani}} gostilno; tako se jim krati pošteno razvedrilo. Predlog, podprt s takimi razlogi, je prodrl in Vrstica 1.632: bila zatvorjena, druga proti gozdu pa odprta na stežaj. Tu sta stopila jezdeca s konj. {{prelom strani}} Iz hiše sta prišla dva širokopleča, bradata korenjaka, kakoršnih bi se človek ustrašil, da Vrstica 1.762: Neopazen se je približal v tem s tremi možmi mirnapeški župnik. Zapazil je bil, da se zopet {{prelom strani}} zbirajo možje, in skrbelo ga je, da ne bi ukrenili kaj nespametnega. Slišal je bil zadnje besede Vrstica 1.884: že se poje tedeum za francoske zmage.« Rotil jih je, naj ne poslušajo v tej stvari duhovnikov, ki ne poznajo tistih srčnih vezij, katere {{prelom strani}} vežejo človeka s človekom, ude jedne družine med seboj in državljane vzajemno. Vrstica 1.944: Kaj da misli Sinúr, to je Apert dobro čutil; a ni še hotel misliti, da bi bilo treba skrajnih sredstev. {{prelom strani}} Neverjetno se mu je zdelo, da bi šel župnik še ta večer v mesto, in jel si je domišljevati, da ga Vrstica 2.075: »Naj plača; saj ima!« pristavil je drugi s tisto ljubeznivostjo, ki je prirojena človeški naravi. {{prelom strani}} == VII. == Vrstica 2.122: večera do jedne čez polnoči; da je bil Korenček že trd kakor metla, ko ga je vlekel mitničar v stražnico; da pa je od tistega trenutja {{prelom strani}} ali še od prej spal Korenček nepretrgoma do sedmih zjutraj, to je izpričal njegov tovariš. Vrstica 2.261: ne zvrši poprej, nego se vrne general, in da se bo dalo nemara še kaj storiti. {{prelom strani}} »Najbrž, najbrž! in nemara, nemara! Tisti vaš lažnivi nemara me je že preslepil jedenkrat«, Vrstica 2.386: čemerno, da je to nič ne briga, da on nič ne vé. Mudilo se mu je zvedeti, kaj se govori po mestu o nočnem dogodku. Govorilo {{prelom strani}} se je res mnogo; a različne so bile novice. Tu so pravili, da so vlomili tatje v kresijo; ondi, Vrstica 2.515: Ko so prišli tovariši od vseh stranij, povedal jim je, da pojdejo nad Francoze, in razposlal {{prelom strani}} jih proti Trebnjemu, Mirni peči, Prečni in drugim sosednim vasém, da skličejo znane ljudi, ki imajo Vrstica 2.646: vso nesrečo. Mož se je izgovarjal, da je bil pozabil, in jel govoriti o domačih stvareh v skrbi za bodočnost svoje rodbine. Našteval {{prelom strani}} je, kdo je njemu dolžan in koliko; komu dolguje on; da bo treba na spomlad prekriti streho Vrstica 2.709: in za njim so silili drugi. Puška je počila; Birk se je prijel z levo roko za prsi in, ko so odjenjala {{prelom strani}} vrata, zgradil se je na kolena. »Rešite se, gospod Gregorič, rešite se!« vikal je smrtno ranjen in Vrstica 2.819: usmilil zapeljanih ljudij. Za Šmihel pa se je uspešno potegnil okrožni glavar. {{prelom strani}} Velika beda je zavladala po opustošenih vaseh. Gladni, od mraza drhteči otroci so se

Hudi časi: Razlika med redakcijama