Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/16

Jaz imam že drugega šoceja, Da pri njem ležala bom. Kakor trdo je železo, Ko nikoli ne zariji, Tako najina je ljubezen, Da nikoli jej kraja ni.

Kakor rinčica je okrogla, Nima kraja ne ogla, Tako najina je ljubezen, Nima kraja ne konca.«

(Št. Jakob, Ziljsko.)

Zamaknjena vrstica

9. Pridi

(Vraz 188; «Kres» I., 395.)

»V gárteljnu rástejo ráže lepé, Lépe rudéče in rúmené; Dékle natŕgaj jih mÍ, En pǘšeljc mi vén storí: Juhé! Noj z žído povíj.«

»Rožice že davno potrgane imam, Žido zeleno cu kupila bom. Kedar boš ti prišel, Boš pušeljc tvoj našel: Juhe! Koj gvišno pridi!«

»Kedar jaz pridem, ne pridem koj sam, Z meno še pride on gorši moj špan,