Slučaji usode: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 30:
po zimi toliko zmrzovalo, bodisi zato, ker
je starinska potrupana peč slabo vlekla in
torej ni zadostovala svojemu namenu, bodisi {{prelom strani}}
tudi zato, ker je rodbina, katere glavno prizadevanje
je bilo štedenje, peč premalo netila
Vrstica 60:
starostij, kakor so bili različni predmeti, s
katerimi se je vsak bavil.
{{prelom strani}}
 
Najmlajši njih, desetletni gimnazijalec,
je ponavljal poluglasno in brezmiselno kakor
Vrstica 89:
uro tičal nepremakljivo v debeli knjigi, da
je bilo težko soditi, da-li čita ali — dremlje.
{{prelom strani}}
 
Ne daleč od njega je dvanajstletna deklica,
ali prezrta ali neopazovana, slonela z
Vrstica 118:
starka. Suha, pripognena, z dolgim koščenim
vratom, iz katerega so molele mišice, z upalim,
posušenim obrazom rumenkaste, nagubančene {{prelom strani}} kože, ki bi bil malo da ne podoben
mumiji, da niso iz njega gledale še lepe oči,
bleščeče se v nepopisni materinski ljubezni.
Vrstica 146:
 
— Da bi si bila s torto skazila želodec?
se poroga najstarejši sin. Tudi ko bi bil pojedel {{prelom strani}} torto en sam človek, ne mogel bi si z
njo obtežiti želodca, tako majhna je bila.
 
Vrstica 175:
podnetilo ona čuvstva; kajti zaloputnil je
knjigo ter jo jezen vrgel na knjižno polico.
Potem je vstal ter sobo nekaterekrati obhodil, {{prelom strani}}
kakor da ne ve, kaj bi sedaj počel; naposled
je privlekel na mizo citre, da bi si z igranjem
Vrstica 204:
mater kakor kruta udarca, pod katerih tego
duša bolj trpi nego telo. Ipak je rekla s
skrbnim, ljubečim glasom, kateri nič ni izdajal {{prelom strani}} nje notranje muke: Milica, lezi na blazino,
da se ti glava izpočije; brž ko zgotovim
to presitno delo, skuham ti kamilic. In hitela
Vrstica 231:
tudi njegova plača vedno bolj zboljševala.
A zato je bil čistega značaja, blage duše ter
vseskozi zaupanja vreden mož, da je ona {{prelom strani}}
brez daljnih pomislekov izročila sebe in svoje
dete njegovemu zanesljivemu varstvu.
Vrstica 259:
polževo pomika naprej. Kaj je ubogi mož
mogel za to, če se je narodil pod nemilo
zvezdo in torej bil obsojen ostati vedno mej {{prelom strani}}
zadnjimi? Kaj-li ni bil velikodušen dovolj,
da je izbral njo za ženo, njo, ki mu v doto
Vrstica 287:
se je potem čestokrat, in tudi danes
se jej je usiljevala ona misel, da bi se nikoli
ne bila v drugič možila? Tudi tedaj bi se {{prelom strani}}
bila morala boriti z življenjem, toda beda,
prenašana od dveh, je bolj prenosljiva, nego
Vrstica 315:
 
V onih desetih letih, kar je Malvina bila
iz doma, se je bila razcvela v izredno dekle {{prelom strani}}
v telesnem kakor duševnem oziru. V izbornem zavodu je uživala najskrbnejšo odgojo
in izobrazbo, da je nje odlično postopanje
Vrstica 337:
ne, ker se one tedaj navadno še nahajajo v
letih, ko razum še ni dozorel, ko je čuvstvo
še negodno, pojmi o svetu še površni. Ona, {{prelom strani}}
se vé, je imela bistrejši vid o tej stvari in
se ni mogla nikoli prav navduševati za rečeno
Vrstica 363:
Med vrsticami teh se jej zdi, da čita, kar
hči blagodušno zamolčuje bodisi iz tankočutnosti
do svojega moža, ali iz prizanesljivvosti {{prelom strani}} do matere: da je nje mož igralec, zapravljivec, odurnež, da zanemarja njo in
hišo, z eno besedo, da je nesrečna.
 
Vrstica 391:
izplača, je naročila gospa služkinji, ki jej je
bila izročila račun nekaj novčičev nad tri krone.
{{prelom strani}}
 
Služkinja odide, a se takoj povrne. Deček
pravi, da mu je mojster prepovedal vrniti
Vrstica 421:
izplačati te malenkosti? popraša najstarejša
hči poluglasno.
{{prelom strani}}
 
— Ni mi ne, dete moje, ako se jutre in
pojuternjem nočemo vsi postiti, je bil pobiti
Vrstica 451:
Opazuje madež, nekaj sluti, česar pa
noče verjeti. Še enkrat drgne s kartačo po
njem, mane ga s prsti, zastonj, madež se ne {{prelom strani}}
gane. Prejšnja slutnja oživi v njej. Tako je,
in ne drugače, misli si razdražena. In to naj
Vrstica 466:
nje strah zastonj. Takoj spozna težko hojo
svojega soproga.
{{prelom strani}}
 
==II.==
 
Vrstica 484:
pa, če se njegove oči ne motijo, ga še celó
pozdravila ni.
{{prelom strani}}
 
— No, zakaj tako tihi? poprašuje dobrovoljno,
potem, ko se je iznebil spisov,
Vrstica 514:
— Kedaj? To vesta Bog in pa finančni
minister, odgovori mož udano. Ti veš, dušica,
da, ko bi od mene bilo odvisno, bi ti prinesel {{prelom strani}}
najraje vsaki prvi dan meseca vrečko denarja,
namesto navadne borne peščice.
Vrstica 544:
službo učiteljice, in stroški, katere imata z
menoj, potem odpadejo, pristavi hitro najstarejša
hči, še predno je oče utegnil Milki {{prelom strani}}
odgovoriti. Hotela je s to opazko razvedriti
skrbna roditelja, posebno mater.
Vrstica 572:
na deželi, kakoršno si je ona v svoji
mladostni domišljiji naslikovala. Tam se namesto
ugodnosti, razkošnosti in razveseljevanja, {{prelom strani}} kakoršno ponujajo mesta, uživata pokojni
mir ter zdrava priroda.
 
Vrstica 599:
meščani in uradniki, več ali manj
visoki, več ali manj imoviti, toda res vsi ponosni
na ono malenkostno besedico »plemenit«, {{prelom strani}} katero so negovali kakor posebno
milost, posebno srečo, ter jo vedno priklepali
svojemu imenu kot neki neobhodno potrebni
Vrstica 625:
toda samó tedaj ne, ako je ono primerno
stanu in imenu, odgovori mož na
njeno opazko. Tudi jaz delam in se ubijam {{prelom strani}}
več nego dovolj, a ker se mi moje poslovanje
označi z naslovom c. k. uradnika, postaja
Vrstica 654:
plemstva, katero, ne dovolj, da
do zdaj ni prinašalo nobene koristi ne njemu
ne svojcem, utegne postati rodbini še celó {{prelom strani}}
pogubno, ako bode tudi zanaprej visel z vso
dušo ob njem, kakor je doslej. Odkrivala
Vrstica 685:
se je povprek, a na to je nastala nakrat
tišina. Kolarjeva deca je bila zapustila dom.
{{prelom strani}}
 
A Kolarjeva zakonska dvojica — je
nekaj časa v mislih molčé se bavila s tem
Vrstica 714:
Vincenc, začne na to ona s kolikor mogoče
mirnim in prijaznim glasom, da ga tem lože
pregovori, čemu ne dovoliš, da bi Tilda, {{prelom strani}}
dosegši spričevalo zrelosti, stopila takoj v
službo? Kakšna tolažba bi to bila meni, videči svojo hčer preskrbljeno, hiši pa bi s
Vrstica 740:
po cele vasi, prav kakor majhni vladarji!
Dobro se še spominjam, kolikokrat mi ]e
rajnki oče pravil o enem posebno imovitem, {{prelom strani}}
ki je baje imel v hlevu po sto najlepših
konj, po dvesto.
Vrstica 768:
to pa me res žalosti, potoži se mož z glavo
majaje.
{{prelom strani}}
 
— Moj dragi, poezija je lepa, vzvišena
stvar, katero še vedno visoko cenim, a samó
Vrstica 798:
 
— Nu, da! Jaz sem jej prigovarjal, da
bi se omožila, kar mi je pa le v zaslugo, {{prelom strani}}
ne pa v krivdo. Ali ni bila ta možitev njej
primerna, bodisi po stanu, bodisi po izobrazbi
Vrstica 829:
krotka, polnočutna, uzorna, on strasten,
oduren; Malvina ljubi hišo, mir in priprosto
življenje, on živi za svet, hrepeni po razveseljevanju, {{prelom strani}}
ljubi razkošnost in, kar je najhuje,
zahaja v lehkomiselno družbo in tudi
Vrstica 857:
vzdihne ona. Ni je nevarnejše strasti nego
igranje, katero prej ali pozneje privede do
gotove pogube. Ravno porod otroka me vznemirja; {{prelom strani}} kajti, če bi se pripetila nezgoda, bi
bila potem občutljivejša.
 
Vrstica 883:
izgubila vso poezijo, ali, po tvojem govorjenju
sodé, bi tebi zakon, ki bi moral biti
vrhunec poezije, ker naj bi slonel na neomahljivem {{prelom strani}} stebru mejsobne ljubezni, samó
zató bil ustvarjen, da se dekleta preskrbljujejo!
Ti smatraš za poezijo navidezni in
Vrstica 909:
— Moja ljuba, zakoni, sklenjeni po nagibu
ljubezni, redko kedaj poganjajo zaželeni
sad. Ljubezen, ki pride še-le po zakonu, je {{prelom strani}}
najbolj trajna, modruje Kolar, ne toliko iz
prepričanja, kakor zató, da odbije ženine
Vrstica 937:
kar ima Radoslav povedati, je v tesni zvezi
z rodbino, da je nesreča, ki doleti vse.
{{prelom strani}}
 
A Radoslav ne zine. Tekel je bil domú,
da čim preje naznani svojim skoro neverjetno
Vrstica 967:
odstavke in opazke delal s tišjim glasom,
kakor sam s seboj govoreč.
{{prelom strani}}
 
— Tu, tu čitaj brzojav z Dunaja! Kaj
li ne vidiš, da se tu omenja zet? zakliče
Vrstica 997:
kateri je brž ko ne poneveril svojemu
uradu. Preiskava razjasni to temno zadevo.
{{prelom strani}}
 
Baron N. je zapustil mlado ženo z detetom
v največji bedi in sramoti.«
Vrstica 1.006:
zgrudi se na-nj onemoglo telo — nezavestne
žene.
{{prelom strani}}
 
==III.==
 
Vrstica 1.023:
brezsrčnega, ki je brez slovesa
ostavil dom, njo in dete, da sebe otme zaslužene
kazni, in da nadaljuje kje na tuji {{prelom strani}}
zemlji, morda tudi pod tujim imenom, svoje
razkošno, lehkomiselno, nepošteno življenje.
Vrstica 1.052:
s prokletstvom omadeževanega imena
za petami?
{{prelom strani}}
 
Teden dnij je doma čakala soproga,
meneča, da se še povrne, in če že njega ne
Vrstica 1.079:
srcem. Ali, oh! razven tolažbe je potrebovala
mlada, nesrečna žena tudi pomoči, potrebovala
je trajne, izdatne podpore, da sebe {{prelom strani}}
in svoje dete preživi. In tega ni mogla pričakovati
od nje niti zahtevati pri tesnih
Vrstica 1.107:
skrbna ž njo in nje detetom; negovala je
oba, kakor da je Malvina nje majhen otrok.
Kadar je Malvina omenjala, da mora čim {{prelom strani}}
preje iztakniti kak način ali sredstvo, s katerim
naj preživlja sebe in otroka, potegnila
Vrstica 1.133:
mlado, zapuščeno ženo in zraven še mater,
ostavljeno brez zaslombe, brez sredstev,
sámo sredi viharjev življenja! A njene tedajne razmere v primeri z Malvininimi so {{prelom strani}}
bile še mile in prenesljive. Ona je bila vdova
poštenega, obče čislanega, blagega moža, a
Vrstica 1.162:
in njenim možem ni vladala prijaznost.
Nikoli ni prašala za vzrok, a slutila je, da
baš zaradi lehkomiselnega moževega življenja. {{prelom strani}} Najbrž je soprog prepogostoma trkal
na njegovo mošnjo, in to je skopega starca
napotilo, da se mu je popolnoma odtegnil. In
Vrstica 1.188:
potem v uradnikovi roki, v vlaku, kateri
doletavajo, takó si je domišljevala, vsakoršne
nezgode; naposled jo prevzame tudi strah, {{prelom strani}}
da se ne bi kam pozgubilo, ali ostalo pozabljeno
v poštni tružici, ali vsled pismonošine
Vrstica 1.216:
teden nikamor ni zahajala, vabljivi popoldan
za daljši sprehod v okolico. Samo Malvina
je ostala z otrokom doma, ker je bil ta nekoliko {{prelom strani}} betežen. In ravno oni popoldan je
prišel odgovor.
 
Vrstica 1.245:
strijca so se bile uresničile. Skopušnemu
možu, katerega mišljenje, čustvovanje
in hrepenenje se je sukalo samo okoli denarja, {{prelom strani}} tako da so mu človeška čustva že
davno bila otrpnila, se je zdela Malvina kot
prekanjena, zvita ptica, ki uporablja svojo
Vrstica 1.270:
korist. Tu ne more tipati niti se nadejati nikakoršnega
zaslužka, pa ko bi se tudi našel
zaslužek, bila bi preveč izpostavljena obrekovalnim {{prelom strani}} jezikom. Čim preje torej more odpotovati,
je bil nje drugi sklep, tem bolje!
Položila je dete v zibel, umila si zatekle
Vrstica 1.296:
zamolčati neblagi strijčev odgovor. Ni jim
hotela znovič delati skrbij , posebno pa materi
ne. Tudi jej je bilo prehudo, da bi si {{prelom strani}} roditelji zaradi nje morda delali težko vest,
kadar bi ona odpotovala v svet za srečo.
Poreče jim, da odpotuje k strijcu, ker je ta
Vrstica 1.324:
tem slučaju je celó njena dolžnost, opomagati
si ž njim.
{{prelom strani}}
 
Pomirjena zaklene skrinjico. Bog mi
bode pomagal v mojem težavnem položaju,
Vrstica 1.353:
kakor se je bil že suknje in životnika. Po
navadi je bil tudi zdaj utrujen in poten.
{{prelom strani}}
 
— Škoda, da se nisi mogla pridružiti
nam, Malvina. Zrak in hoja bi bila tudi tebe
Vrstica 1.382:
ne? Saj sem vedel, da nisem napačno svetoval.
Tepci niso Kolarjevi nikoli bili, če
tudi se vsakemu ni smehljala sreča, da {{prelom strani}}
bi se bil visoko popel, hitel je pripovedovati
mož v polni samozavesti svoje veljavnosti.
Vrstica 1.412:
utolažena, da oče ne trmoglavi, da bi videl
pismo, kakor se je bala, da bo.
{{prelom strani}}
 
— Potem pa ga le čim preje obišči, svetuje
Kolar. Železo je treba kovati, dokler
Vrstica 1.443:
vendar polne rasti, bledega lica, a neke
zdrave bledôbe, prihajajoče najbolj od nežne
polti, rujavih, izgovornih očij, katere so dobivale {{prelom strani}} poseben, iskreni odsev, lesketajoče se
v senci dolgih trepalnic, lasij tudi rujavih,
mehkih in svetlih ter prirodno skodranih.
Vrstica 1.471:
— In moj rojstni dan štirnajstega maja,
pové Milka.
{{prelom strani}}
 
— Za Božič smo pa vsi radi veseli in
naše božično drevo je bilo letos na pol
Vrstica 1.498:
videčo, da ono prijaznost je privabila sebičnost,
a ne sočutje, enako jo je materina
čista, nesebična zadovoljnost ganila in presunila. {{prelom strani}} Da, mater, to svetnico požrtvovalnosti,
ljubezni in potrpljivosti mora in hoče ona
štediti na vsak način! In sklep, kateri se je
bil že jel majati, se utrdi v njej znovič.
Ona hoče sama in jedina nositi svoje gorjé.
{{prelom strani}}
 
==IV.==
 
Vrstica 1.521:
in ne marajo preveč za družbo mladih ljudij,
posebno pa za otroško ne. Utegne te samo
bogato obdariti, menda ti zapiše stalni letni {{prelom strani}}
dohodek, s katerim lahko po stanu živiš,
kar bi tudi ne bilo napačno. V tem slučaju
Vrstica 1.550:
Pri spominu njene poroke, ki je bila
tako bogata najlepših uzorov in najmamljivejših
nad, katere pa se nikoli niso uresničile, {{prelom strani}} prikipi njena žalost do vrhunca. Ni jej
več moč premagovati se. Solze jej silijo v
oči, najprej tihe, ki pa se kmalu spremené
Vrstica 1.578:
proti tebi kot soprog, in proti svojemu otroku
kot oče, vendar upam, kar se tiče vajinega
mejsebojnega sporazumljenja, da sta bila {{prelom strani}}
složna, da te je čislal in ljubil, kakor zaslužiš.
 
Vrstica 1.605:
Malvina s komaj slišnim glasom ter si zakriva oči z rokama, kakor da čuti še sedaj
grozo onih trenotkov.
{{prelom strani}}
 
— O ti zver zverinska, o ti ničvredni —
 
Vrstica 1.634:
veste, kako težavno je slabotnemu bitju,
kakor je ženska, protiviti se javni obsodbi,
in kako se nežni duši ustavlja razkrivanje {{prelom strani}}
svoje največje tajnosti in svoje bridkosti, da
bi potem svet tako rekoč štel naše rane?
Vrstica 1.661:
imela prav. Ime žena, ime mati nalaga onim,
ki ga nosijo, neodvračljive dolžnosti in odgovornosti. —
{{prelom strani}}
 
Drugi dan je Malvina, kakor je bilo
določeno, s svojim detetom odpotovala, srečno
Vrstica 1.690:
enem koncu kupeja bi bil rad zadremal, a
vedno ga je nekaj predramljalo; ona mlada
gospa s kislim obrazom, blizu okna sedeča, {{prelom strani}}
bi bila rada čitala, a nekaj jo je v enomer
motilo; oni mladi par, ki si je šepetaje nekaj
Vrstica 1.719:
kakor da bi trobila usodepolna trobenta
sodnjega dné.
{{prelom strani}}
 
Izstopila je kakor sanjáje. Vsi prisotni
so jej bili pri tem postrežni, veseli, da se
Vrstica 1.747:
V hiši je vladal vsled tega največji nered.
A priporočila jej je dobro zanesljivo ženico,
udovo sodnijskega sluge, stanujočo v isti {{prelom strani}}
hiši. Baš včeraj se je izpraznila njena izbica,
katero oddaja v najem, dejala je; kar v njej
Vrstica 1.774:
peresom, prepisovanja, tudi not, ker je bila
tudi godbe vešča. Zastonj; odvračali so jo
povsod. Sprevidela je v kratkem, da ženska {{prelom strani}}
brez posebnih priporočb in ugodnih spričeval
ne dobi kmalu voljne, nesebične podpore.
Vrstica 1.802:
je bila dobila od prodanega nakita, je bil
tudi skoro pri koncu. Otroška bolezen je k
temu ne malo pripomagala. In kaj potem? {{prelom strani}}
Tolika in takó velika je bila zdaj nje toga,
da jej je odsevala s trpečega obraza, z vedno
Vrstica 1.831:
tankočutnosti se ni hotela vtikati v njene
denarne razmere.
{{prelom strani}}
 
— Meni je dal Bog troje hčerk, nadaljuje,
in kakor sem z njegovo pomočjo
Vrstica 1.860:
— Taka je, pritrdi žena. Kar se pa
otroka tiče, najde se pomoč. Dete je zdaj
večje; lehko je zaupate tujim rokam. Naša {{prelom strani}}
hišna oskrbnica ima hčer, ki vse dni brezposelno
pohajkuje, odkar je končala šolska
Vrstica 1.888:
 
Toda delo, katero je Malvina doma izdelovala,
ni bilo takó izborno, kakor ono v {{prelom strani}}
delavnici. Tam ni dela odlagala, dokler ni
bilo zgotovljeno, a domá ga je neprestano
Vrstica 1.916:
in kar je najhuje, živijo v trdnem mnenju,
da se meni izvrstno godi. Glejte, malo prej
sem dobila pismo od matere, kateremu je {{prelom strani}}
bil priložen listek od brata, očitajočega mi,
da mu za god nisem poslala vezila, da-si
Vrstica 1.945:
katero ni zdravila: za vsako drugo je najti
pomoči. Verujte meni, ki sem že marsikaj
videla in izkusila, da vsakdo, ki si je kedaj {{prelom strani}}
v svojih trpkih urah, ki malokomu uidejo,
želel smrti kot edino rešiteljico, je potem
Vrstica 1.972:
bile razumne in prijazne besede izkušene
žene segle globoko v dušo. Nekaj kakor sram
radi svoje brezupnosti jo obhaja, primešan {{prelom strani}}
s tešilnim, spodbudljivim čutom. Tolažba je
kakor zrak: ne vidimo ga, a napaja nas. In
Vrstica 1.983:
bilo pozno popoldan in torej neumesten čas
za obiskovanje.
{{prelom strani}}
 
==V.==