Moja hoja na Triglav: Razlika med redakcijama

brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
deluje tako značilno, da je dal ime vsej pokrajini.
 
Vendar vedno še pišemo in govorimo: Bohinj. Uči nas {{prelom strani}}
pa vsakdanja izkušnja, da mi Slovenci, ne brigajoč se za
važnejše stvari, pravopis tako menjujemo kakor naše
Bohinju najbližji sosedje. Blejci namreč očitajo Bohinjcem,
da so ti samo na pol krščeni in da se jih cel krst ne
prime. Postanek te blejske sodbe ali obsodbe {{prelom strani}} moramo
staviti v dobo, ko so se Slovenci kristjanili: v dobo Črtomira
in Bogomile. Iz Prešernovega Krsta pri Savici
celo proti svoji volji. Nemara bo pa tudi sveti Peter svetnika,
trkajočega na nebeška vrata, tako odslovil: "Prijatelj,
zate ni mesta v nebeškem {{prelom strani}} kraljestvu, ker tvoja svetost
ni tvoja zasluga, ampak zgolj prirojeno, slučajno
svojstvo! Ostal bi bil svetnik, čeprav bi se bil vse žive dni
Za to dvojico bi ne žalovali kdo ve kaj. A bog Apolon z
devetimi muzami bi nikjer ne našel primernega svetišča,
in prav tega in {{prelom strani}} teh Bohinjci najbolj pogrešajo. Zastonj je
klical naš Valentin Vodnik Apolona, ko je hodil "visôko
pit' Savico". Neprevidni pesnik! Zakaj si "mojstru pevcev" zdravico pil s studeno Savico? Mar bi bil načel steklenico
in Nemci bi bili potlej gotovo omahovali, ali naj Bohinj
v svojem jeziku zovejo Wochein ali Wochaus.
{{prelom strani}}
 
Naš učeni rojak Dragotin Dežman, ki pa bolj slovi
pod imenom Karl Deschmann, je včasih paberkoval
samo da je papir bel in tisk lep. Kdor čita iz same radovednosti,
je sicer nekaj bolj izbirčen, vendar je utegnil
sprevideti, {{prelom strani}} da je Bohinj imenitna in vse pozornosti vredna
deželica; zakaj že samo zaradi njegovega imena so si
različni bolj ali manj odlični učenjaki belili svoje lase in
tvoja slast; samo to je sitno, da boš moral sam presojati,
kaj je lepo, kaj grdo, kaj umetniško; zakaj največji
umetnik, {{prelom strani}} najučenejši modrijan, ti bosta pač v stoterih
slavnih delih pokazala, kaj je lepo in umetniško, nikakor
pa ne bosta mogla zjasno besedo določiti pojma lepote.
da smo po samem strankarstvu manj svobodni, nego
smo bili pred tridesetimi leti. In kako naj se krdelo pisateljev
vzpne do višjega duševnega {{prelom strani}} vznosa, ko nas baš
vsestrankarstvo odeva z nizkim, tesnim obzorjem?
 
 
Včasih so rekli: "To je zlagano, ker je tiskano." V sedanji
razsvetljeni dobi {{prelom strani}} pa smemo reči: "Resnično je, kar
sami vidimo, bolj resnično, kar čujemo od drugih ljudi,
in najbolj resnično, kar čitamo tiskano." Nihče naj pa ne
palici in si jezo ohladil stoprav v Cerkljah pod svojo
Šenturško goro.
{{prelom strani}}
 
Soseda Bohinjec in Blejec soglašata v tem, da ni lepših
krajev vrh zemlje, nego li sta Bohinj in Bled, ali Bled in
 
Ta želja se ni mogla uresničiti, zatorej sem si že v mladosti
priredil in z razlogi podprl svojo sodbo {{prelom strani}} o lepotah
bohinjske domovinice. To se je godilo že v avgustu 1860.
leta, ko sem že videl nekaj več Evrope in prišel čez dolgo
dobe ni mogla dobiti moža. Sin tiste vdove je imel dvaindvajset
let, bister um v zdravem telesu in potrdilo, da
se bavi z zdravilskimi uki na dunajskem vseučilišču. {{prelom strani}}
Meni je bil prijeten znanec iz dunajskega vseučiliščevanja.
Srečno sem premagal vse težave prvega pravniškega
Gospodična je z odločnostjo, kakršna bi dičila
moškega junaka, izrekla, da gre in pojde na Triglav, poudarjajoč
celo svojo polnoletnost. {{prelom strani}} Takisto glasno in prikrepajoč
svoje razloge s pestjo ob mizo in s peto ob tla,
je gospa branila in pregovarjala. Usmelila se je celo opozarjati,
moramo ves čas pod noge na pragove, jame, skale in
prožni prod in povrh paziti, da ne stopimo na kačo
pikačo, ki se ženstva prav nič ne {{prelom strani}} boji. Moški človek v debelih
škornjih prebije vse te sitnosti, ne da bi mislil nanje."
 
bohinjska kmetica, da je bila prva med ženami na Triglavu.
– Jaz hočem in moram biti prva."
{{prelom strani}}
 
Poslednje besede je tako odločno naglašala, da sem
bil preverjen, da mečem bob ob steno, če dalje pregovarjam.
ves dan. Moški so v dolgih vrstah enakomerno mahali s
kosami in podirali travo v goste skóredice; ženske, pol
praznično {{prelom strani}} oblečene, so pele in, urno se kretajoč, razgrabljale
travo v ograbke; dečki so nosili mrzle vode
okoli koscev, nagajali grabljavicam in trgali v grmovju
v vsakdanjo šolo na Bistrico, ogibajoč se družbe drugih
součencev; da sem ji posojal knjige, katerih ni imela;
da sem jo na njenem domu {{prelom strani}} učil računstva; da sem jo
sleherni dan v šolo gredoč spraševal, kar nama je trebalo
znati, in ponavljal z njo, kar ni popolnoma umela ali
prav take, kakor jih je prejela pri delitvi šolskih
daril. Položila je knjige na mizo in prosila mojo mater,
naj mi denejo te knjige v skrinjo, da se bodo z menoj {{prelom strani}}
peljale v Ljubljano, da me bodo spominjale Minice, ki
mi ne more podati drugega spomina. Milo se je storilo
časti in sijajnega dneva. Tudi jaz sem se veselila, in
srce mi je bílo, ko sem se skrivaj nate ozirala, kadar si
hodil po Zgornji dolini, čeprav me nisi več videl, {{prelom strani}} kakor
ti praviš, ali več pogledal, kakor jaz pravim. Seveda, ti si
bil mlad gospod, jaz sem ostala uboga rejenka. Morebiti
gosto vrbnatico pri šumeči reki, mi je često pot zastavila
ter prav odločno zapovedala, naj pojem z njo vred kakor
ona. Če ne gre prvič {{prelom strani}} prav, se mi posreči morda drugič ali
tretjič; če ne danes, nemara jutri. Ako pa ne pojem vsega
prav, tudi nič ne dé, saj naju nihče ne vidi in ne sliši.
nato nje možu rekel, da bi se mu prav lepo podali zavihani
brki pod nosom, je odgovorila, da bo odslej pazila
nanj, da ga ne pohujšam ali na Dunaj ne odpeljem. Nje {{prelom strani}}
strah za moža pa ni bil pristen, ker sem moral naposled
obljubiti, da precej drugo nedeljo, ko pokose seno po
pečinah, nekaj v bohotnem zelenju senožeti in
lesovja. Na pogorju se prostira položna visoka planota
in v ozadju {{prelom strani}} te planote štrle goli, sivi velikani med oblake,
klanjajoč se Triglavu, ki stoluje v sredi nad njimi
kakor najvišji, najveličastnejši.
 
Mino, blago družico mojih detinskih let, so položili v
zgodnji grob v cvetju nje mladosti in čednosti in imovitosti! {{prelom strani}}
Jaz sem pa čul od daleč, kako pada kamenje na
krsto v grobu, in zdelo se mi je, da se usiplje na moje
330

urejanj