Doktor Strnad: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tanja (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Tanja (pogovor | prispevki)
Vrstica 326:
 
==II==
 
 
== II ==
Vrstica 396 ⟶ 397:
zatem pa se je sukal sam na kakem najbolj razupitem
kostumnem, kmetiškem balu dunajskih predmestij.
— Povsod je bil „cel»cel mož"« in povsem na
pravem mestu. Življenje je užival — rekel bi — z
veliko žlico; ni si odrekel nobenega užitka ter poznal
Vrstica 402 ⟶ 403:
 
Naveličal pa se je nazadnje vsega in postal
torej „pameten"»pameten«. Posvetil se je izključno svojim
študijam in jih dokončal z dobrim uspehom; le za
končni rigoroz se mu je bilo še praktiško pripraviti,
Vrstica 442 ⟶ 443:
vihravi moški uzor ...«
 
»Oh, kako grdo, gospod doktor! Tak napad!
— Res žal, da še vedno nimajo ženske takega socijalnega
stališča, da bi bile proste v vsem, da bi
bile jednakopravne i v sklepanji zakona z moškimi!
 
»Da bi hodile ženske pod okna svojih Ijubčekov
DALJE 1
in jih snubile? Ha, ha! To bi bilo istinito
„0h, kako grdo, gospod doktor! Tak napad!
krasno! Torej celo v Ljubljani ima sloviti Bebel
— Res žal, d a še vedno nimajo ženske takega socijalnega
pristašinje; — ej, ne bi slutil!«
stališča, da bi bile proste v vsem, d a b i
 
bile jednakopravne i v sklepanji zakona z moškimi!11
»Taki ste vsi! Ako spregovori ženska le besedico
„Da bi hodile ženske pod okna svojih Ijubčekov
i n j i h s n u b i l e ? Ha, h a ! To b i b i l o istinito
krasno! Torej celo v Ljubljani ima s l o v i t i Bebel
pristašinje; — ej, ne bi s l u t i l !"
„Taki ste v s i ! Ako spregovori ženska le besedico
o osamosvoji, o razširjenji pravic zatiranega
ženstva, ki naj bi bila samo igrača moževa, pa
stroj v raznih tovarnah in delalnicah, o, takoj začnete
v p i t i vpiti: emancipacija, socijalna demokratka! Pa
k am sva zašla od plesu? A vender bodete plesali z
menoj, gospod doktor ?"«
 
Pogledala ga je koketno po s t r a n i ; b i l a je
Pogledala ga je koketno po strani; bila je
sloko dekle bledih, upadlih lic, a prikupljivega
obraza, temnoplavih očij in rmenih las.
 
, H m , kako naj Vam od rečem, ko me tako fino, a vender prav odločno prosite? — Vi ste
»Hm , kako naj Vam od rečem, ko me tako fino,
zaree p r i k r i t a emancipovanka! Bojim se vas. A
a vender prav odločno prosite? — Vi ste
zares prikrita emancipovanka! Bojim se vas. A
povejte mi, prosim Vas, kdo je ona-Ie priprosta
blondinka poleg profesorja v tistej beli, do v r a tuvratu
zapetej obleki in z rokavi prav do zapestnic?4*«
 
„Ej, gospod doktor, vender se še niste vsega
»Ej, gospod doktor, vender se še niste vsega
naveličali!" — rogala se je učiteljica. »Torej ona
naveličali!« — rogala se je učiteljica. »Torej ona
Vam ugaja? Nimate slabega nkusa. Pridna, lepa,
Vam ugaja? Nimate slabega okusa. Pridna, lepa,
pobožna, zadostno izobražena, pripravna v kuhinji
in zza a Šivalnimšivalnim strojem . . . prav primerna gospodgospodinja
i n j a baš z aza Vas z d r a v n i k a zdravnika! "«
 
„ A prosim Vas, gospica, zakaj baš z a - m e ? !"
»A prosim Vas, gospica, zakaj baš za-me?!«
— smejal se je S t r n a d.
— smejal se je Strnad.
„Ker kot dunajski raz vajenec pač niste imeli
 
Še p r i l i k e občevati s tako nedolžno, tako nepokvarjeno
»Ker kot dunajski razvajenec pač niste imeli
devo, kot je g o s p i c a Rezika Račičeva, hčerka
še prilike občevati s tako nedolžno, tako nepokvarjeno
pokojnega zdravnika."
devo, kot je gospica Rezika Račičeva, hčerka
N a g n i l a se je naprej in poklicala doktorico,
pokojnega zdravnika.«
ki je kramljala s s v o j im postarnim sosedom, magi-
 
• t r a t n im uradnikom.
Nagnila se je naprej in poklicala doktorico,
„Gospa Račičeva, doktor Strnađ se želi sez
ki je kramljala s svojim postarnim sosedom, magistratnim
n a n i t i z gospico R e z i k o l"
uradnikom.
 
»Gospa Račičeva, doktor Strnad se želi seznaniti
z gospico Reziko!«
 
Živahna učiteljica se je poredno nasmejala ter
popustila Strnada d o k t o r i c i doktorici. T uTu je naznanil profesor,
da aaogomogo mlajši gostje v sosednjem salonu improvizirati
ples, ako jim drago, na k a rkar je mladina seveda
mej glasnim odobravanjem odšla od mize na
zabavo.
 
Tudi Račičevka se je d v i g n i l a ter se napotila
Tudi Račičevka se je dvignila ter se napotila
v salon; spremljal jo je Strnad.
 
Nasproti jima je p r i t e k l a Rezika. ..Mamica,
Nasproti jima je pritekla Rezika. »Mamica,
ali smem p l e s a t i ? - — Zardela je videč, da i m a
ali smem plesati? — Zardela je videč, da ima
mati spremljevalca.
 
„Rezika, moja hči,* predstavila jo je doktorju.
»Rezika, moja hči,« predstavila jo je doktorju.
„Gospa mama pač dovoli, da Vas poprosim
 
za prvi plee, gospica?" — odgovoril je S t r n a d naglo
»Gospa mama pač dovoli, da Vas poprosim
na njeno prejšnjo prošnjo. Račičevka je p r i k i m a la
za prvi ples, gospica?« — odgovoril je Strnad naglo
smeje te.
na njeno prejšnjo prošnjo. Račičevka je prikimala
„Bal sem z a l o t i l a gospico učiteljico i n gospoda
smeje se.
Strnada, ko sta Te opravljala," je dejala
 
»Baš sem zalotila gospico učiteljico in gospoda
Strnada, ko sta se opravljala,« je dejala
na to.
 
_ N i k a r , gospa, črniti me p r i gospici hčerki!4
»Nikar, gospa, črniti me pri gospici hčerki!«
prosil je galantni Strnad. „Gospica učiteljica mi je
prosil je galantni Strnad. »Gospica učiteljica mi je
mogla povedati o Vas same l a s k a v o s t i ."
mogla povedati o Vas same laskavosti.«
„Ste l i pričakovali kaj d r u g e g a ! " — zavrnila
 
ga je R e z i k a z lahno koketnostjo. „Sicer so pa
»Ste li pričakovali kaj drugega!« — zavrnila
nazori različni o pojmu ,laskavost'. Kar se z d i
ga je Rezika z lahno koketnostjo. »Sicer so pa
jednemu hvalevredno, kot priprosto, naravno, z d i
nazori različni o pojmu ,laskavost'. Kar se zdi
se drugemu ,najivno, neumno'; kar je V am ,prav
jednemu hvalevredno, kot priprosto, naravno, zdi
dobro, prelepo1 , je morda meni ,komaj zadostno,
se drugemu ,najivno, neumno'; kar je Vam ,prav
zoprno1.*
dobro, prelepo', je morda meni ,komaj zadostno,
„ Torej ae bojite, da so bile učiteljičin« ,laska-
zoprno'.«
VOSti* za Vas morda celo nepovoljna sodba V ! "
 
„Morda. — Ne prašam Vas po njih, ker menim,
»Torej se bojite, da so bile učiteljičine ,laskavosti'
da BI skušaj pridobiti vsak pametnik o vsaki
za Vas morda celo nepovoljna sodba«!«
utvari lastno sodbo! Gospod doktor, ne poznam
 
»Morda. — Ne prašam Vas po njih, ker menim,
da si skušaj pridobiti vsak pametnik o vsaki
stvari lastno sodbo! Gospod doktor, ne poznam
Vašega značaja, niti Vaših nazorov in uzorov, in
nespametna, neprevidna bi bila, ako b ibi komu
verjela, ki bi mi r e k e l rekel: „Doktor»Doktor Strnad je popoln
mož!u« — ali pa celo: „Doktor»Doktor Strnad je lopov!"«
 
n A Resikal" — v z k l i k n i l a je doktorica p ri
»A Rezika!« — vzkliknila je doktorica pri
zadnji hčerkini besedi meneč, da bo S t r n a d užaljen.
zadnji hčerkini besedi meneč, da bo Strnad užaljen.
„Vidi se Ti, da si danes prvič v tuji . . . "
»Vidi se Ti, da si danes prvič v tuji ...«
„ Nikakor, milostiva!" — branil je Strnad
 
Rosiko, kateremu je odločna in odkritosrčna govorica
»Nikakor, milostiva!« — branil je Strnad
Kezikina ugajala izredno. ,Popolnoma se z l a gam
Reziko, kateremu je odločna in odkritosrčna govorica
z izjavo gospice hčerke Vsakdo proučavaj po
Rezikina ugajala izredno. »Popolnoma se zlagam
z izjavo gospice hčerke. Vsakdo proučavaj po
možnosti vse sam, da si more vstvariti lastno, nezavisno
sodbo! Tako je prav. Veseli me le, da čujem
iz tako lepih ust tako nenadno odkritosrčne
besede."«
 
„Gospod doktor, ste pač vajeni poslušati iz
»Gospod doktor, ste pač vajeni poslušati iz
ženskih ust je gladkoopiljene fraze i n le časih ljubeznivo
ženskih ust je gladkoopiljene fraze in le časih ljubeznivo
prikrito resnico! — Hm, glejte, moj oče in
mati sta me naučila govoriti vsikdar naravnost,
brez piikrivanjaprikrivanja lice v l i c e lice!"«
 
„Gospića, uverjam Vas, da sem i n bodem Vam le hvaležen, ako ostanete i napram meni vedno
»Gospica, uverjam Vas, da sem in bodem
taka Priznavam, da sem privajen po svojem velikoletnem
Vam le hvaležen, ako ostanete i napram meni vedno
taka. Priznavam, da sem privajen po svojem velikoletnem
občevanji v najrazličnejših krogih dunajskih
skoro samo galantnih fraz in ljubeznivih komplimentov,
kakor ste dejali sami, a v iistini s t i n i I uhitnIjubim
resnico i n p r i p r o s t o s tin priprostost."«
 
„Torej s p r a v a ! " — je dejala posredujoča
»Torej sprava!« — je dejala posredujoča
doktorica.
 
V tem hipu je zadonel po Balonu valček in
V tem hipu je zadonel po salonu valček in
Strnad je odvedel Reziko na ples. In plesal j e neumorno
Strnad je odvedel Reziko na ples. In plesal je neumorno
cel večer z Reziko, z učiteljico in z vsemi
go8picamigospicami tako srečen i nin dobre volje kot pred leti
v RonacherjeviRonscherjevi dvorani.
 
Največ pa je k r a m i al z Reziko.
Največ pa je kramljal z Reziko.
 
Dasi komaj dobro odrasla kratkim krilcem,
imela je Rezika vender že dosti trezne misli o svetu
in življenji; odločno je zavračala vsako laskanje in
konvencijoneluokonvencijonelno hvalisanje kot smešno i nin pametnika
nedostojno laž ter povdarjala skromno, a resno
povsod potrebo naravnosti in odkritosrčnosti. Zaman
Vrstica 561 ⟶ 589:
in koketnosti, zaman jo je napeljeval celo na
sklizko pot opravljanja in samohvale, na kateri
navadno, a vender le nehote izd adoizdado ženske svoj
pravi značaj. OatalaOstala je trdna, kakor je neomajna
b i labila podlaga njeno dobre, pametne odgoje . . .
 
Ko je bila zabava pri koncu ter so se razšli
gostje, povabil je Strnad dami v avojsvoj voz ter ju
peljal do njihovega doma. Ta ljubeznivost doktorandova,
ki pa n i k a k o rnikakor ni b i l abila usiljiva, ugajala je
gospej izredno turter g aga jej p r i k u p i l aprikupila še bolj. Povabila
ga je na poset.
 
Ni čudno, da je postal Strnad v Račičevi
rodbini kmalu stalen gost. S kakimi nameni je
hodil v to rodbmorodbino, ne vem, — vem pa, da je na
p r a v i l apravila nanj velik utis solidnost te obitelji, k iki je
b i l abila v tolikem nasprotji z raiiniranostjorafiniranostjo, z navidezno
linesofineso, a istinito podlostjo dnnajsk hdunajskih znanih mu
rodbin.
 
Zahajal je tja skoro vsaki dan, k r a m l j a l z
Zahajal je tja skoro vsaki dan, kramljal z
gospo o tem in onem, kar mu je bilo tem lažje,
ker je b i l abila izobražena in skušena žena; igral čveteroročno
na glasovirju z llnzikoReziko, spremljal jo pri
njenih samospevih, ali pa popeval sam slovenska
narodne pesni in poskočne dunajske kuplete ter si
brenkal na k i t a r i kitari, — potem je prisedel k Vladku
ter mu pomagal pri izdelovanji nalog; — sploh, bil
je kmalu kakor domač. Neprisiljenost njegovega
občevanja združila j i hjih je še tesneje i nin simpatija }*'je
rasla na obeh straneh: gospej je bit duhovit družabnik,
Reziki zabaven prijatelj, Vladku pa prijazen
učitelj.
 
čudomČudom je spoznal skoro S t r n a d Strnad, da je mirno,
priprosto življenje in ljubeznivost Račičevih izvršila
v par tednih na njem velikansko spremembo; pozabil
Vrstica 597 ⟶ 628:
zadobil je neko duševno harmonijo ter se polagoma
popolnoma iznebil svojega pesimizma in cinizma,
ki je bil le sad nezdrave okolice i nin prenasičenja.
Čutil je, da je zopet pristopen blagim Čutomčutom iuin
vzvišenim m i s l i m mislim; zopet so se mu porodili jasni
uzori, katere je nekdaj kot f r i v o l enfrivolen blaziranec zasmehoval
in tudi zatiral.
 
Opazuj«', kako skromno, a vender kako zadovoljno
Opazuje, kako skromno, a vender kako zadovoljno
žive t i dobri ljudje, videč, kako zelo se ljubijo
žive ti dobri ljudje, videč, kako zelo se ljubijo
mej saboj, kako dele skrb in radost, kako so brez
sebičnosti i n z a v i s t iin zavisti, — občudujoč njihovo vodno
jasno čelo, veselo srce in tiho srečo, zaželel je i
Nebisebi takega zadovoljstva in blaženosti . . .
 
In kar čez noč se j e zavedel, da ljubi, kakor
In kar čez noč se je zavedel, da ljubi, kakor
*e ni ljubil nikdar — s čistim, svetim ognjem, —
še ni ljubil nikdar — s čistim, svetim ognjem, —
da mu more le Hezika vstvariti ono srečo, po k a teri
da mu more le Hezika vstvariti ono srečo, po kateri
hrepeni kot mož že dolgo . . .
hrepeni kot mož že dolgo ...
Ko pa je povedal Reziki, da j o ljubi ter da
 
Ko pa je povedal Reziki, da jo ljubi ter da
jo izprosi pri materi, ako se mu sama ne odreka,
tedaj se je zgodilo, česar ni pričakoval.
 
Mej solzami se smehljajo'- skrila je svoj obrazek
Mej solzami se smehljajoč skrila je svoj obrazek
na njegovih prsih šepetajoča : „Ljubim Te, odkar
na njegovih prsih šepetajoča: »Ljubim Te, odkar
Te poznam!"
Te poznam!«
 
Radosten jo je poljubil Strnad in peljal k
materi. —
 
In od tistega dne so se začeli za mlada zaročenca
dnevi največje sreče.
 
K a k o r čolnič brez krmila je bilo prejšnje
Kakor čolnič brez krmila je bilo prejšnje
Strnadovo življenje; živel je samo zabavi in svojim
počutkom, brez višjih vzorov, trudeč se jedino za
dosego dostojnega rcocijalnegasocijalnega stališča in preganjajoč
puščobo svojega nerednega žitka. Dočim so ga obiskali
prej često trenutki, ko ga ni veselila in zanimala
nobena stvar več, ko je občutil v svoji notranjščini
nekak kaos, v srci sušo, — oživela mu
j eje sedaj zopet k r i kri, vzbudile se v njem vse življenjske
moči, — iuin radosten bi peval sedaj s ptiči
v logu in skakal z otroci po trati . . .
 
In Rezika? — Iz tihe grlice postala je ži
In Rezika? — Iz tihe grlice postala je živahna, neugnana
vahna, neugnana veverka, ki se je smejala, vriskala
veverka, ki se je smejala, vriskala
in plesala ves božji dan, vsa življenje in blaženstvo.
Kakor hrast bršljanu pojavil se je v njenem žitji
SStrnad t r n a d i nin ona se ga je oklenila z vso silo svojih
čutov, z vso gorkoto svojega čistega srca. Njegova
izobraženost, moško dozorela mirnost v vedenji,
njegova lepa zunanjost bile so vezi, ki so jo tesneje
i nin tesneje privezovale na tega lepega, ljubljenega
moža.
 
Z navdušenjem se je lotil Strnad priprave za
končni izpit ter ga napravil z najboljšim izidom.
Potem pa je bil promoviran doktorjem vsega zdravilstva.
 
Žal, da je moral kot medioineo takoj odslužiti
Žal, da je moral kot medicinec takoj odslužiti
še drugo polovico svo;ega voj;išk*-ga leta. sicer bi
še drugo polovico svojega vojaškega leta, sicer bi
se bil poročil takoj. Pokojni oče je zapustil veliko
imetja svojim trem sinovom, s katerim je ;:<.spodarilgospodaril
sedaj srednji brat ekonom, dočim je IMJstarejšinajstarejši
služil kot nailporočniknadporočnik pri nekem Ogerskem
polku v Pešti. Lahko bi bil dobil takoj svoj d-IeždeIež,
da si ustanovi lepo eksistenco celo na Dunaju, tako
pa je moral odriniti v Celovec k svojemu polku.
 
„Piši mi vsaki ilan, da veš . . . v s e me zanima,
»Piši mi vsaki dan, da veš ... vse me zanima,
kaj počneš, k am boš zahajal, s kom boš občeval,
vse, vse! Ali boš?u« — prosila ga je solznih očij,
ko se je poslavljala od njega v čakalnici jažnegajužnega
kolodvora, kamor ga je bila spremila z materjo.
 
„Rom. obljubljam Ti, Kezika. Niti trenerka
»Bom, obljubljam Ti, Rezika. Niti trenotka
ne pozabim na Te. — Samo šest mesecev l e potrpiva
ne pozabim na Te. — Samo šest mesecev le potrpiva!«
! w
 
Zunaj je zapel zvonec, še jedenkrat in }>oslednjič
Zunaj je zapel zvonec, še jedenkrat in poslednjič
je poljubil svojo nežno zaročenki* na r u -
je poljubil svojo nežno zaročenko na rubinski ustnici in solz
binski ustnici i n solz polni očesci, poljubil doktorici
polni očesci, poljubil doktorici roko in — odvedel ga je vlak.
 
Na peronu je stala Rezika z materjo in mahala
z robcem v zadnji pozdrav svojemu miljeiu umiljencu,
solze pa so jej šiloma vrele preko bledih l i c lic; srce
jej je bilo tako tesnobno in duša jej je obupavala,
kakor da bi b i l abila izgubila baš vse, vse . . .Potem pa je bil promoviran doktorjem vsega zdravilstva.
Žal, da je moral kot medioineo takoj odslužiti
še drugo polovico svo;ega voj;išk*-ga leta. sicer bi
se bil poročil takoj. Pokojni oče je zapustil veliko
imetja svojim trem sinovom, s katerim je ;:<.spodaril
sedaj srednji brat ekonom, dočim je IMJstarejši
služil kot nailporočnik pri nekem Ogerskem
polku v Pešti. Lahko bi bil dobil takoj svoj d-Iež,
da si ustanovi lepo eksistenco celo na Dunaju, tako
pa je moral odriniti v Celovec k svojemu polku.
„Piši mi vsaki ilan, da veš . . . v s e me zanima,
kaj počneš, k am boš zahajal, s kom boš občeval,
vse, vse! Ali boš?u — prosila ga je solznih očij,
ko se je poslavljala od njega v čakalnici jažnega
kolodvora, kamor ga je bila spremila z materjo.
„Rom. obljubljam Ti, Kezika. Niti trenerka
ne pozabim na Te. — Samo šest mesecev l e potrpiva
! w
Zunaj je zapel zvonec, še jedenkrat in }>oslednjič
je poljubil svojo nežno zaročenki* na r u -
binski ustnici i n solz polni očesci, poljubil doktorici
roko in — odvedel ga je vlak.
Na peronu je stala Rezika z materjo in mahala
z robcem v zadnji pozdrav svojemu miljeiu u,
solze pa so jej šiloma vrele preko bledih l i c ; srce
jej je bilo tako tesnobno in duša jej je obupavala,
kakor da bi b i l a izgubila baš vse, vse . . .
 
 
== III ==