Wikivir

Doktor Strnad: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Tanja (pogovor | prispevki)
1.802 urejanji
Tanja (pogovor | prispevki)
1.802 urejanji
Vrstica 838:
poletnih večerih pobliskava nad gorami iz elektrike
polnih oblakov.
 
 
 
 
 
Strnad je ostal, vsaj navidezno, popolnoma
hladen i n m i r e nin miren; zdelo se mi je celo, da je nevoljen
in da mu le šiloma prihajajo iz ust redke laskave
besede. A kadar ga je naglo, z odprtim očesom
pogledala, tedaj je hipno pobledel in vztrepetal.
 
Dasi je sicer veljal za dobrega biljardista, vender
je igral nocoj zelo slabo, morda iz galantnosti,
ali pa mu je v resnici izginila poleg Marte iz rok
vsaka gotovost.
 
M a r t a pa se je zvonko smejala in porogljivo
Marta pa se je zvonko smejala in porogljivo
so se jej vsikdar zakrožile bujne ustnice, kadar se
je oglasil stotnik K., ki se je bil naveličal kibicirat
pri kartačih i nin šabistih, s hreščečim glasom : »Hej,
krasno! — KlegantnaElegantna buzara je bila t o to!"«
 
Stotnik, ki je popil v naglici pet konjakov,
se je že komaj vzdrževal na nogah; stekleno je
gledal in 8 ese topo smejal butajoč s sabljo ob t l atla ter
kričal in hre&čalhreščal kakor sita doga v jeseni.
 
Prisede I je k meni ter govoričil: „Ej, to Vam je žensku, da bi se hotel za njo t r i dni mrcvariti
PrisedeI je k meni ter govoričil: »Ej, to Vam je ženska,
na dnu p e k l a ! — Poglejte jo, divna, kaj? — In
da bi se hotel za njo tri dni mrcvariti
močna Vam je, ta igralka . . - tu, švrk! — in dobil
na dnu pekla! — Poglejte jo, divna, kaj? — In
močna Vam je, ta igralka … tu, švrk! — in dobil
sem jo po črepinji, da sem menil, da igra godba
paradni marš; — kvarta, elegantna, visoka kvarta,
pobila bi me oilabila kot vola, da jej nisem vsaj
s sabljinim koncem odbil vdareavdarca!"«
 
In zopet je zahreščal : „Izvrstno, divno, — to
In zopet je zahreščal: »Izvrstno, divno, — to
je bila kvarta, t o ! w — Potem pa je nadaljeval:
je bila kvarta, to!« — Potem pa je nadaljeval:
„Bili smo ie v hotelu . . , ej, pili smo trojno vino,
»Bili smo že v hotelu … ej, pili smo trojno vino,
— pa le poglejte, igra Vam, kot bi bila baš vstala
iz pernic . . . brez sledu I! — Divna ženska to, a nevarna
kot nabita puška. Moj Bog . . . ! u«
 
Menda se je nečesa spomnil; vstal je, stopical
k blagajničarki in zapored spil še dva konjaka.
 
Marta in Strnad, k i je partijo zgubil, sta končala.
 
»Steklenico šampanjca!" — ukazala je Marta
»Steklenico šampanjca!« — ukazala je Marta
ter prisedla k mojej mizi. Tudi stotnik K. se je
približal; sedaj pa jje e ž eže trobil samo: „H6»Ho, h oho . . . !"«
 
Častniki pri taroku in šahu so postali zelo
glasni i nin prepirljivi. Prižgali smo s isi cigarete ter p i l ipili.
 
„Gospoda doktorja, nadejam se, da me tudi
»Gospoda doktorja, nadejam se, da me tudi
kmalu posetita v mojej v i l i " , — je dejala buršikozno.
kmalu posetita v mojej vili«, — je dejala buršikozno.
„Čast nama bode, gospica!" — odgovoril sem
 
z a oba. ^Pridruživa se o prvi p r i l i k i . .
»Čast nama bode, gospica!« — odgovoril sem
„Gospod doktor, ali jahate?u
za oba. »Pridruživa se o prvi priliki …«
„Jaham", — udgovord je Strnad.
 
r l n V i ?"
»Gospod doktor, ali jahate?«
„ N e u , — sem odgovoril.
 
„ Skoda. A vozite se pač na b i c i k l j u ?"
»Jaham«, — odgovoril je Strnad.
„Tudi ne, a prijatelj se vozi . . u
 
„Oh, to je lepo! Delali bomo skupno izlete!"
»In Vi?«
„Čast mi bode!" — odvrnil je Strnad, a videlo
 
S H mu je, da mu je nevšečno to povabilo, ter
»Ne«, — sem odgovoril.
 
»Škoda. A vozite se pač na biciklju?«
 
»Tudi ne, a prijatelj se vozi ...«
 
»Oh, to je lepo! Delali bomo skupno izlete!«
 
»Čast mi bode!« — odvrnil je Strnad, a videlo
se mu je, da mu je nevšečno to povabilo, ter
da nekako zavida mene, ki ne znam ničesar.
 
, P a gotovo pridita, gospoda!" — je dejala,
»Pa gotovo pridita, gospoda!« — je dejala,
potem pa p r i s t a v i l a : „Izvestno me obsojata radi moje
potem pa pristavila: »Izvestno me obsojata radi moje
obleke in mojega nastopa ob tej uri . . . toda obljubila
obleke in mojega nastopa ob tej uri ... toda obljubila
sem storiti to gospodu nadporočniku pl.
Z8Zs . . ., ki mi je podaril čisto belega, komaj dva
decimetra dolgega pinčaupinča«.
 
,N<*>, kdo Vam more kaj očitati! Prosti s t e !"
»No, kdo Vam more kaj očitati! Prosti ste!«
— odvrnil je Strnad nekam cinično pristavivši:
 
„ Odkar se je neka ruska kujeginja vozila v gigerlski
»Odkar se je neka ruska knjeginja vozila v gigerlski
opravi na strehi pariškega omnibusa, je postalo tako
kostumiranje itak ukoroskoro modno pri damah, ki se
hote pri jednakih odnošajih zabavati; igralke so
začele, a r i s t o k r a t k earistokratke pa j i hjih seve posnemajo i v t e m tem! u«
 
Govoril je z malomarnim glasom, kakor bi jo
hotel tako še bolj užaliti. — Marta je najprej osupnosupnila
i l a in lahno se zardela; stisnila je dolge trepalnice
ter ga hipno pomerila od nog do glave, v kotu ust pa se jej je zopet zazibal tisti porogljivi nasmeh,
kakor bi hotela reči: „TiV»Ti? — t i ti? ! 11«
 
A le za trenotje; potem pa se j e ozrla molče
A le za trenotje; potem pa se je ozrla molče
na cigareto, k i jej je bila ugasnila. Brzo se je nagnda
na cigareto, k i jej je bila ugasnila. Brzo se je nagnila
k Strnadu ter prižigala svalčico ob njegovej,
pri t*-mtem je pa globoko upi lilaupilila svoje žarke oči v nje-njegove; — i
gove; — črni njeni kodri, k iki so gledali izpod gracijosno
nazaj pomaknjene čepice, so mu pobožali čelo.
 
Stotnik K. je potihnil tudi s svojim h6! * l)6! i
Stotnik K. je potihnil tudi s svojim ho! ho!
in sedaj je že smrčal z vsemi registri.
 
Marta je potegnila iz svojega žepa u r o : „I)ve
Marta je potegnila iz svojega žepa uro: »Dve
že, — treba iti , u
že, — treba iti!«
In v s t a l a je, šla k blagajničarki ter vrnivši se
 
d e j a l a glasno: »Lahko noč, gospodje!"
In vstala je, šla k blagajničarki ter vrnivši se
dejala glasno: »Lahko noč, gospodje!«
 
Častniki so planili na noge.
 
„Gospića, že odhajate?"
»Gospica, že odhajate?«
„Vas l i čaka v o z ?w
 
„Ali ste ga naročili?« — zarogala se je ona.
»Vas li čaka voz?«
— n K o pridete do kart, pozabite celo na svojo k a -
 
v ' l i r s k o . . . u
»Ali ste ga naročili?« — zarogala se je ona.
„Pardon, pardon I" — In vsi so h i t e l i opasovat
— »Ko pridete do kart, pozabite celo na svojo kavalirsko ...«
Sablje, da bi šli iskat voza za njo.
 
„Hvala, gospodje] Voz me čaka pred liotelom
»Pardon, pardon!« — In vsi so hiteli opasovat
in gospod nadporočnik pl. Zs. bo tako uljuđen, da,, 1
sablje, da bi šli iskat voza za njo.
„ Takoj, gospica!" — odgovoril je nadporočnik
 
»Hvala, gospodje! Voz me čaka pred hotelom
in gospod nadporočnik pl. Zs. bo tako uljuden, da …«
 
»Takoj, gospica!« — odgovoril je nadporočnik
ter zginil v temi.
 
Častniki so jo obdali ter se poslavljali od nje
vse vpre.kvprek.
 
„Nadejam se, da me kmalu posetite; sicer pa
»Nadejam se, da me kmalu posetite; sicer pa
se vidimo pri regati na j e z e r u ; na s v i d e n j e ! - — je
se vidimo pri regati na jezeru; na svidenje! — je
»bjala nudeč posamezniku svojo ozko ročico, katero
dejala nudeč posamezniku svojo ozko ročico, katero
so poljubljali. Potem se je obrnila k nama: „ Torej
so poljubljali. Potem se je obrnila k nama: »Torej
do svidenja v mojej v i l i ! " — še jedenkrat je pon
do svidenja v mojej vili!« — še jedenkrat je ponudila
u d i l a prijatelju desnico, njen pogled pa se mi je
prijatelju desnico, njen pogled pa se mi je
zdel fascinujoč nalik gadovemu pogledu, s katerim
omami svojo žitvožrtvo.
 
„Gospića, Vaš ukaz sem izvršil", — sporočil je
»Gospica, Vaš ukaz sem izvršil«, — sporočil je
tedaj nadporočnik pl. Zs., k i se je bil v r n i l z vozom.
tedaj nadporočnik pl. Zs., ki se je bil vrnil z vozom.
„Hvala!" — koketno je pokimala z glavo na
 
»Hvala!« — koketno je pokimala z glavo na
vse strani, poklonila se in zavrtivši se na desni peti
brzo odšla iz kavarne. Častniki noso d r l idrli k vratom in
še ondi v i k a l i vikali: „Klanjamo»Klanjamo se! Poljubljam r o k o roko!u«
 
Odpeljala se je. Tudi midva sva se poslovila
i dod tovarišev ter šla.
 
„Interesantna ženska!" — zinil sem, ko sva
»Interesantna ženska!« — zinil sem, ko sva
stopala že par minut nemo roka v roki.
 
„ Nesramna K i r k a ! a — siknil je prijatelj.
»Nesramna Kirka!« — siknil je prijatelj.
, T i ne pojdes?"
 
„ N i k d a r ! — Moj Bog, kak razloček mej to
»Ti ne pojdeš?«
zapeljivo koketo in mojo nedolžno, blago Reziko I
 
Ona je angelj! — Lahko noč!"
»Nikdar! — Moj Bog, kak razloček mej to
„Lahko noč I"
zapeljivo koketo in mojo nedolžno, blago Reziko!
Ona je angelj! — Lahko noč!«
 
»Lahko noč!«
 
Ločila sva se vsak na svoj dom.
 
Pridobljeno iz »https://sl.wikisource.org/wiki/Doktor_Strnad«