Doktor Strnad: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Tanja (pogovor | prispevki)
Tanja (pogovor | prispevki)
Vrstica 1.672:
Bilo je že pozno v noč, ko je zapustil dr. Strnad
Martin boudoir.
 
 
== VII ==
Jesen je nastopila. Zadnji i z l e t n i k iizletniki so se v r a čalivračali
domov in tujci so zapuščali trumoma letovišča.
— Tudi v Porečah, na O t o k uOtoku in v vseh onih v i l ahvilah
ob Vrbskem jez m i jezeri, k i so s svojimi stolpiČkistolpički, verandami
in o k r a s k iokraski bolj podobne hišicam, katere sestavlja
bujna otroška domišljija iz pisanobarvanih
koscev gline, kot resnim, trdnim stanovališčem,
tudi po teh je bilo že par tednov zopet tiho in
pusto . . .
 
Tudi nama se je bližal konec vojaškega polleta.
Strnad ga je že prav nestrpno pričakoval.
Videl sem g a zadnji meaecmesec kaj malo, saj je prebil
večino časa v Martini v i l ivili.
 
Častniki so se po aferi mej s t o t n i k om K. in
Častniki so se po aferi mej stotnikom K. in
nadporočnikom pl. Zs. večinema odtegnili Martini
družbi, saj se je počasi zvedela po sekundantih in
dvobojevnikih vsa M a r t i n aMartina intriga.
 
Ko pa se je raznesla celo novica, da se je
dr. StrnudStrnad zaročil ž njo, tedaj je početkom zašumelo
po vsem Celovci ob tej senzacijski vesti,
sstranki t r a n k i dvobojevmkovdvobojevnikov pa sta se začeli zopet približevati
približevati
druga drugej delujoč na to, da se staro
prijateljstvo obnovi tudi mej stotnikom K. in
p l pl. Zs. —
 
Nekega večera sedel sera s am v kavarni prebirajoč
baš došle časnike. Zunaj je deževalo.
Vrstica 1.703 ⟶ 1.709:
neznanim mi ogerskim nadporočnikom. Prišla sta
naravnost k meni.
 
„\Vdel sem, da Te dobim zakopanega mej
»Vedel sem, da Te dobim zakopanega mej
časniki!" — dejal je S t r n a d veselih lic ter pris
časniki!« — dejal je Strnad veselih lic ter pristavil:
t a v i l : „Tu — moj b r a t ."
»Tu — moj brat.«
Strnadov brat je bil prvi H e r a k l e j ; velik kot
 
gora in širok čez prsi i n pleča, da bi se lahko
Strnadov brat je bil prvi Heraklej; velik kot
ruval z medvedom. V obraz je b i l zagorel, kot b i
gora in širok čez prsi in pleča, da bi se lahko
potoval celo leto po afrikanski S a h a r i ; črni gosti
ruval z medvedom. V obraz je bil zagorel, kot bi
potoval celo leto po afrikanski Sahari; črni gosti
lasje, ki so bili pa na sencih že malo pomešani s
s i v i m i sivimi, i nin čez mero dolgi brki pod nosom so mu
dajali uprav junaško zunanjost. Prvo pa, kar sem
zapazil na njem, sta bila dva oobrunka b r u n k a začelje ni hzaceljenih
ran, kki i s t asta se mu v l e k l avlekla po čelu i nin levem l i c ilici.
 
. P a tako nenadejano! — Povedal mi n i s i n i
»Pa tako nenadejano! — Povedal mi nisi ničesar o tem!«
česar o t e m ! " — obrnil sem se do prijatelja, ko
— obrnil sem se do prijatelja, ko
s t a prisedla.
sta prisedla.
n K e r sam n i vedel ničesar. Prišlo je prav
 
nagloma," — odgovoril je nadporočnik. nG r o m in
»Ker sam ni vedel ničesar. Prišlo je prav
nagloma,« — odgovoril je nadporočnik. »Grom in
strela, ni mi bilo več strpeti mej onimi ogerskimi
divjaki !"«
 
„Toiej prestavljeni v C e l o v e c ? " —
»Torej prestavljeni v Celovec?« —
„K 17. pešpolku. — Prosd sem že pred
 
»K 17. pešpolku. — Prosil sem že pred
dvema mesecema, naj me porinejo na Kranjsko,
Koroško ali Štirsko, obupal že nad v s a k imvsakim vspehom,
tu nenadoma — — v oseminštiridesetih urah
se mi je že oglasiti pri novem svojem oberstu.
— Prav vesel sem."«
 
n A l i nisi dobil mojega pisma, katero sera T i
»Ali nisi dobil mojega pisma, katero sem Ti
pisal predvčerajšnjim?"
pisal predvčerajšnjim?«
nNe. Poveš mi pa ustno. — Kj, grom in
 
strela, tu bom imel vsaj mir pred onimi H u n i ! —
»Ne. Poveš mi pa ustno. — Ej, grom in
Rečem Vama, tri leta sem služil v Pešti i n zbil
strela, tu bom imel vsaj mir pred onimi Huni! —
samo sedemnajst dvobojev — — ha, h a , h a ! "
Rečem Vama, tri leta sem služil v Pešti in zbil
Smejal se je iz polnih pluč, da j e kar grmelo
samo sedemnajst dvobojev — — ha, ha, ha!«
 
Smejal se je iz polnih pluč, da je kar grmelo
po sobani.
 
n l n vsd sem pobil, rečem Vama, vse!" —
»ln vse sem pobil, rečem Vama, vse!« —
pripovedoval je daljo. „ N H baham se; saj vidita,
pripovedoval je dalje. »Ne baham se; saj vidita,
da nosi zemlja malo takih velikanov kot sera j a z,
da nosi zemlja malo takih velikanov kot sem jaz,
da mi je bilo torej igrača pretepsti tiste širokoustneže,
da je bilo veselje. Ha, h a ha, h a ha! "«
 
Še sedaj je bil ves srečen ob spominu, kako j e pobijal sovražene Ogre. Čuden človek! Vsakdo
ima svoj sport! —
 
„ A dobil si j i h vender-le tudi s a m ! " — podražil
»A dobil si jih vender-le tudi sam!« — podražil
ga je prijatelj.
 
„Grom in strela, kaj d o b i l ! V — zarohnel je
»Grom in strela, kaj dobil! — zarohnel je
tedaj in obrunka sta mu postala krvavordeča; —
„niti»niti čutil nisem, a nasprotnik se je zvijal pred
manoj na tleh, ker sem mu razbil črepino, da so
mu jo komaj zašili!"«
 
„ A kdaj si dobil te rane na l i c i i n na čelu?"
»A kdaj si dobil te rane na lici in na čelu?«
— vpraševal ga je Strnad.
 
„Pred šestimi meseci, — — pisal sem T i
»Pred šestimi meseci, — — pisal sem Ti
vender! — N<\ pri s t r e l i , tedaj sem b i l nespametnik,
vender! — No, pri streli, tedaj sem bil nespametnik,
da sem provzročil tepež radi ničvredne
ženske! — Žal mi je še danes, — in zato sem jo
menda tudi malo s k u p i l skupil! "«
 
„Radi ženske?" — začudil se je prijatelj, —
»Radi ženske?« — začudil se je prijatelj, —
„naj si bil časih vender takov nasprotnik . . ."
»naj si bil časih vender takov nasprotnik ...«
„ Kakor sem še vedno!" — pritaknil je naglo
 
nadporočnik. „Za igračo, za zabavo j i h imam sicer
»Kakor sem še vedno!« — pritaknil je naglo
tudi rad, a resno ljubiti j i h , navezovati se na nje
nadporočnik. »Za igračo, za zabavo jih imam sicer
— neumnost!"
tudi rad, a resno ljubiti jih, navezovati se na nje
, P a kako je vender bilo t i s t i k r a t ? " — silil
— neumnost!«
j e prijatelj. „Vsikdar je bilo povod Tvojim dvobojem
 
nacijonalno žaljenje, a zadnjič . . . "
»Pa kako je vender bilo tistikrat?« — silil
je prijatelj. »Vsikdar je bilo povod Tvojim dvobojem
nacijonalno žaljenje, a zadnjič ...«
 
 
 
„ S t v a r je b i l a t a k a . — N e k i poštami židovski