|
Tudi nama se je bližal konec vojaškega polleta.
Strnad ga je že prav nestrpno pričakoval.
Videl sem g aga zadnji mesec kaj malo, saj je prebil
večino časa v Martini vili.
„ S t v a r»Stvar je b i l a t a k abila taka. — N e k iNeki poštamipostarni židovski
b a n k i rbankir v Pešti, s p a r m i l i j o npar imilijoni premoženja je imel
• p r i j a t e l j i c o "prijateljico neko i g r a l k o igralko, k iki je t u d itudi v njegovi
palači s t a n o v a l a stanovala. Moj tovariš, r o j e n S l o v a krojen Slovak, 8ese je
p r ipri nekej igri z a l j u b i lzaljubil v njo t a k o s t r a s t n otako strastno, d ada je
skoro obolel. Kot prijatelju mi je zaupal svoje srčne
s k o r o o b o l e l . K o t p r i j a t e l j u m i j e z a u p a l svoje srčne
bolečine, tožeč m i mi, d ada so b i l i v s i n j e g obili vvsi injegovi dosedanji
p o s k u s i poskusi, približati s e j e jse jej, z a m a n zaman. Slučajno s e m v e d esem lvedel,
jje e l j u b l j e n e cljubljenec dotične i g r a l k eigralke neki nadporočnik,
o g e r s k iogerski grof Cz . . ., s k a t e r i m s e m b i l n e k okaterim lsem ibil konekoliko
z n a n znan. T e g a g r o f a s e m p r i n e k e j p rTega igrofa lsem ipri knekej ipriliki v gledališči
n a p r o s i l naprosil, d ada me p r e d s t a v ipredstavi svojej l j u b i c i ljubici, k o sko emsem jo
v i d e lvidel v njegovej loži. To je t u d i s t o r i ltudi storil; — ostal
s emsem precej časa p r i n j i m apri njima, ppo otem t em seinsem se p o s l o v ilposlovil
izrekajoč željo, dda abi bju i j u p opo gledališči še v i d e l videl. I g r a l k aIgralka,
kkaterej asem t e r e j s em m e n d amenda poleg njenega s u h o t n e g a g r o f isuhotnega cagrofiča
u g a j a l ugajal, ppovedala o v e d a l a m imi je brez o b o t a v l j a n j aobotavljanja ime h o t e l ahotela,
k j e rkjer bode večerjala s s v o j im p r i j a t e l j e msvojim prijateljem. T j a sTja emsem
kakor slučajno pripeljal tudi svojega zaljubljenega
k a k o r slučajno p r i p e l j a l tudi s v o j e g a z a l j u b l j e n e ga
tovariša, kki ije jbil e b i l z a r e szares lep dečko, dda amu m u g aga v vsej Pešti n i b i l o para. Ker j e b i l r a z v e n tega £e bolj
ni bilo para. Ker je bil razven tega še bolj
b o g a t kot d v a g r o f a C z , . . ter v l j u b e z e n s k i h m a n
bogat kot dva grofa Cz ... ter v ljubezenskih manevrih
e v r i h p r a v c a t i D o n J u a n , posrečilo se m u je v
pravcati Don Juan, posrečilo se mu je v
j e d n e m t e d n u p o p o l n o m a i z p o d r i n i t i g r o f a C z . , k i se
je dnem tednu popolnoma iz podriniti grofa Cz …, ki se
v i g r a l k i n e m b o u d o i r j i niti več p o k a z a t i ni s m e l.
v igralkinem boudoirji niti več pokazati ni smel.
P r i j a t e l j moj je p l a v a l v blaženstvu, grofic pa je
Prijatelj moj je plaval v blaženstvu, grofič pa je
l a z i l o k o l i k o t pes b r e z g o s p o d a r j a . — S e v e d a me
lazil okoli kot pes brez gospodarja. — Seveda me
je i z r e d n o v e s e l i l o , d a .se m i j e i n t r i g a posrečila t a ko
je izredno veselilo, da se mi je intriga posrečila tako
i z b o r n o . K o p a s v a b i l a j e d e n k r a t z o n i m nesrečnim
izborno. Ko pa sva bila jedenkrat z onim nesrečnim
g r o f om s k u p a j v k a v a r n i , ponorčeval s e m se i z njega
grofom skupaj v kavarni, ponorčeval sem se iz njega
t e r m u končno z n e k i m s a t a n s k i m s m e h o m — b il
ter mu končno z nekim satanskim smehom — bil
s e m precej v i n j e n ! — povedal, k d o g a j e p r a v o za
sem precej vinjen! — povedal, kdo ga je pravo za
p r a v o s p r a v i l ob p i k a n t n o l j u b i c o . S a m m o r a m priz
npravo aspravil tob ipikantno ,ljubico. dSam amoram jpriznati, eda bje i l obilo moje r a v n a n j e b l a z n oravnanje blazno, a — k a k orkakor
s emsem rekel, — v i n j e nvinjen sem b i lbil in M a d j a r o vMadjarov nisem
mogel trpeti. Posledica tega je bil seveda dvoboj;
m o g e l t r p e t i . P o s l e d i c a tega je b i l s e v e d a d v o b o j;
jaz sem dobil od svojega nenavadno spretnega nasprotnika
j a z s e m d o b i l od s v o j e g a n e n a v a d n o s p r e t n e g a n a s
p r o t n i k a te d v e r a n idve rani, g r o f i cgrofič pa od mene n a t onato preko
ccele eglave l e g l a v e t a k o p r i m otako primo, da je ležal z aza njo t r itri tedne.
— TTako a k o j e b i l oje bilo."«
„ I n dotična i g r a l k a pa tvoj p r i j a t e l j ?"
»In dotična igralka pa tvoj prijatelj?«
„ L e h k o ž i v c e k se je j e v p a r t e d n i h naveličal,
k o m u je prej še mošnjo z u a t n o zlajšala. P u s t i l jo
»Lehkoživček se je je v par tednih naveličal,
j e t e r s i p o i s k a l d r u g o ."
komu je prej še mošnjo znatno zlajšala. Pustil jo
„Ona p a s e v e d a — d r u g e g a ."
je ter si poiskal drugo.«
„ N i mi z n a n o . Njenega b a n k i r j a je z a d e la mesec dnij po m o j e m dvoboji k a p . Premoženje je
p r i p a l i l o njegovim sorodnikom; v e n d e r je naložil za
»Ona pa seveda — drugega.«
s v o j o l j u b i c o še z a živega v d v e h b a n k a h menda
oseminštirideset tisoč g o l d i n a r j e v ter jej v r h u tega
»Ni mi znano. Njenega bankirja je zadela mesec dnij po mojem
še določil p e n z i j o s e d m i h tisočev, k a t e r i p a v slučaji,
dvoboji kap. Premoženje je
d a se omoži, zapadejo v k o r i s t židovskim revežem
pripalilo njegovim sorodnikom; vender je naložil za
o g e r s k e p r e s t o l i c e . Tako vsaj mi je p r a v i l a njena
svojo ljubico še za živega v dveh bankah menda
t o v a r i š i e a " .
oseminštirideset tisoč goldinarjev ter jej vrhu tega
O m o l k n i l i smo, misleč o baš p o v e d a n e m . —
še določil penzijo sedmih tisočev, kateri pa v slučaji,
Tedaj p a j e z o p e t s p r e g o v o r i l p r i j a t e l j e v brat:
da se omoži, zapadejo v korist židovskim revežem
„ P a kaj s i m i p i s a l n u j n e g a v p i s m u , k a t e r e ga
ogerske prestolice. Tako vsaj mi je pravila njena
n i s em d o b i l ?"
tovarišica«.
„ Ž e n im se i n . . . '
B Z e u i š ? ! — G r o m i n s t r e l a , si l i z b l a z n i l ?
Omolknili smo, misleč o baš povedanem. —
— Glej mene, k i s e m starejši, a v e n d e r še h v a la
Tedaj pa je zopet spregovoril prijateljev brat:
B o g u p r o s t ! Ne b o d i n o r e c ; — t a k o se živi lepše,
u g o d n e j š e ! "
»Pa kaj si mi pisal nujnega v pismu, katerega
Ves je b i l v z n e m i r j e n p r i tej v e s t i . P r i j a t e l j pa
nisem dobil?«
j e dejal smeje s e:
„ V e d e l sem, d a m i boš o d g o v a r j a l , a v e r u j,
»Ženim se in ...«
d a bo u g a j a l a i T e b i , — in l j u b i m j o ! "
„ H e j , k o l i k o s i j i h ž e l j u b i l , ki t u d i niso bile
»Ženiš?! — Grom in strela, si li zblaznil?
g r d e ! P o j d i m i , p o j d i . . . se že še p r e m i s l i š !"
— Glej mene, ki sem starejši, a vender še hvala
„ N i k d a r ! D a l s em jej besedo . . . u
Bogu prost! Ne bodi norec; — tako se živi lepše,
„ I je p o . A k a k o se z o v e T v o j a n e v e s t a ?"
ugodnejše!«
„ M a r t a Scb . .
„Marta . . . M a r t a S c h . . . ! Človek, a l i s i znor
Ves je bil vznemirjen pri tej vesti. Prijatelj pa
e l ? ! — G r o m i n s t r e l a , M a r t a S c h . . . T v o j a nev
je dejal smeje se:
e s t a ! "
P l a n i l je p o k o n c i ter l e t a l po k a v a r n i s težk
»Vedel sem, da mi boš odgovarjal, a veruj,
i m i k o r a k i , da se je vse t r e s l o pod n j i m . P l a h o je
da bo ugajala i Tebi, — in ljubim jo!«
z r l nanj p r i j a t e l j ; — meni p a j e u t r i p a l o s r c e strašne
s l u t n j e . Nadporočnik j e o b s t a l n a k r a t pred S t r n a d om
»Hej, koliko si jih že ljubil, ki tudi niso bile
ter z b r i d k i m n a s m e h o m dejal, položivši m u oho
grde! Pojdi mi, pojdi ... se že še premisliš!«
r o k e na r a m o :
„.lanko, ako si n a p r a v i l kdaj v s v o j em živl
»Nikdar! Dal sem jej besedo ...«
j e n j i kako b u d a l o s t , bila b i t a največja in t o l i k a,
d a bi moral žal p o z a b i t i , d a s i moj l j u b l j e n i b r a t !"
»Lepo. A kako se zove Tvoja nevesta?«
„A za Boga, lakaj?"
„Marta S c h . . . j e b i l a baŠ o n a ženščina, o
»Marta Sch …«
katerej sem T i p r a v i l prej, — Židova „prijateljica"
i n l j u b i c a neštetih d r u g i h !"
»Marta ... Marta Sch ...! Človek, ali si znorel?!
* * »
— Grom in strela, Marta Sch ... Tvoja nevesta!«
N e k a k o dve l e t i za terni d o g o d k i je b i l o.
S e d e l sem v d u n a j s k e m mestnem p a r k u ter
Planil je pokonci ter letal po kavarni s težkimi koraki,
o p a z o v a l toli s l a v l j e n e d u n a j s k e lepotice. Nekatere
da se je vse treslo pod njim. Plaho je
so sedele v k r o g u j e d n a t i k d r u g e ob p o t i h p o t i s t ih
zrl nanj prijatelj; — meni pa je utripalo srce strašne
železnih, d v a k r a j c a r s k i h stoličkih ter čebljale živahno
slutnje. Nadporočnik je obstal nakrat pred Strnadom
ter z bridkim nasmehom dejal, položivši mu obe
roke na ramo:
»Janko, ako si napravil kdaj v svojem življenji kako budalost,
bila bi ta največja in tolika,
da bi moral žal pozabiti, da si moj ljubljeni brat!«
»A za Boga, zakaj?«
»Marta Sch ... je bila baš ona ženščina, o
katerej sem Ti pravil prej, — Židova »prijateljica«
in ljubica neštetih drugih!«
<center>* * *</center>
Nekako dve leti za temi dogodki je bilo.
Sedel sem v dunajskem mestnem parku ter
opazoval toli slavljene dunajske lepotice. Nekatere
so sedele v krogu jedna tik druge ob potih po tistih
železnih, dvakrajcarskih stoličkih ter čebljale živahno
mej seboj, — druge, katere sem po upognjenem
nosku, temnih očeh z dolgimi, resastimi trepalnicami,
n o s k u , t e m n i h očeh z d o l g i m i , r e s a s t i m i t r e p a l n i c a m i,
širokimi, često zraŠčenimi o b r v i m izraščenimi obrvimi, po g o s t i h gostih, črno
k o d r a s t i hkodrastih laseh sspoznal p o z n a l z aza Židinje, s t o p a l estopale so po ddrevorednih r e v o r e d m h h o d n i k i hhodnikih z l a h n i m i lahnimi, plešočimi k o r a kikorak
t e r k o k e t n oter koketno, izzivajoče p o g l e d o v a l epogledovale sprehajajoče se
g o s p o d e gospode. Po k l o p e hklopeh so sedele gospe i n u d o v ein udove, vnevse
mlade, lepe in ljubeznive, za njimi pa so stali civilni
m l a d o , lepe i n l j u b e z n i v e , za n j i m i p a s o s t a l i c i v i l ni
iin n u n i f o r m o v a n iuniformovani hišni p r i j a t e l j i prijatelji, zabavajoči svoje mile
p r i j a t e l j i c eprijateljice s k a rkar najdrzovitejšimi p o k l o n i i n l a s k a n jpokloni iin laskanji.
Častniki najrazličnejših u n i f o r m p o s t o p a l i so
Častniki najrazličnejših uniform postopali so
s m e h l j a j e se za ženskimi pari in s k u p i n a m i , j ih
smehljaje se za ženskimi pari in skupinami, jih
o g o v a r j a l i ter se i z g u b l j a l i ž n j i m i v s t r a n s k e vrtne
ogovarjali ter se izgubljali ž njimi v stranske vrtne
p r e d e l e ; — nekaj domišljavih k a d e t k o v pa se je
predele; — nekaj domišljavih kadetkov pa se je
mučilo i m p o n i r a t i s s v o j i m i n a m a z a n i m i brčicami in
mučilo imponirati s svojimi namazanimi brčicami in
opičjim oponašanjem o f i c i r s k i h m u h t r u m i k r a t k o -
opičjim oponašanjem oficirskih muh trumi kratkokrilih »goskic«.
k r i l i h „goskic". T u pa t a m so s t a l e še t r u m e starejših
Tu pa tam so stale še trume starejših
g o s p o d o v , u r a d n i k o v i u d i j a k o v . Razume se,
gospodov, uradnikov in dijakov. Razume se,
d a ni n e d o s t a j a l o i kričečih i n j o k a v i h otročajev,
da ni nedostajalo i kričečih in jokavih otročajev,
k a t e r e so tešile i n prevažale s em t e r t j a s l o v i t e H a -
nkatere aso ktešile iin nprevažale jsem eter ,tja oslovite gHanakinje, r o m n i hogromnih životov, v komaj do kkolen osegajočih lkrilih, ez nnajraznobojnejšimi vrbcami, segajtrakovi
in našivi odličnih, ter nagih debelih rok. Mej vso
o č i b k r i l i h , z najraznobojnejšiuii v r b c a m i , t r a k o vi
to bučno, različne jezike govorečo družbo pa so se
i n našivi o d i c e n i h , ter n a g i h d e b e l i h r o k . Mej vso
prerivali nemški burši z belimi, zelenimi, rudečimi,
t o bučno, različne j e z i k e govorečo drnžbo p a s o se
rujavimi, vijoličastimi, rumenimi ter še drugačnimi
p r e r i v a l i nemški burši z b e l i m i , z e l e n i m i , rudečimi,
čepicami in trakovi.
r u j a v i m i , vijoličastimi, r u m e n i m i ter še drugačnimi
čepicami i n t r a k o v i.
I n v tej v e s e l i družbi s em se s e s t a l p o d o l g em
času no n a d e j a no z d o k t o r j e m S t r n a d o m.
In v tej veseli družbi sem se sestal po dolgem
času nenadejano z doktorjem Strnadom.
Nakrat sem ga zagledal sredi dveh bujnih, živahnih
| 