Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/6: Razlika med redakcijama

 
Brez povzetka urejanja
Telo strani (ki bo vključeno):Telo strani (ki bo vključeno):
Vrstica 1: Vrstica 1:
čuješ po Podjunskem, kjer stanuje okoli 50 tisoč Slovencev v nepretrganih seliščih. Bržkone prouzročuje to čudno prikazen značaj podjunskega govora, koji ne ugaja petju tako, kakor ziljsko in rožansko razrečje. Štirivrstičnica je razširjena po vsem Koroškem; vendar se kaže, da hrani celovška okolica najbogatejši zaklad takih pesmic. One so jasen dokaz nemškega upliva, kajti poskočnice so pristna last južno-nemškega, izrecno bavarskega nemštva. <br />
čuješ po Podjunskem, kjer stanuje okoli 50
<br>
tisoč Slovencev v nepretrganih seliščih. Bržkone
Zapisane so pesni prvega oddelka v pismeni slovenščini; v drugem in tretjem oddelku pa se rabi ali narečje dotičnega kraja ali oblika, ktero je nabiratelj od drugih prejel.<br /><br>
prouzročuje to čudno prikazen značaj
Uvrstil sem v zbirko tudi nektere umetne pesni (na pr. št. 4), ker so se udomačile v narodu, in nekaj drugih, zloženih v novejšem času, vzlasti zaradi tega, da vidimo razloček med starim in sedanjim narodnim pesništvom (n. pr. št. 715, 812, 819 i. dr.). <br/><br>
podjunskega govora, koji ne ugaja petju tako,
Gledé napevov smo po slovenskem Koroškem še jako na slabem. Vemo sicer, da je Vraz zapisaval tudi napeve; Majar mu je jih nekaj s Koroškega poslal. Vendar belega dne niso zagledali. Znani so nam torej samo isti napevi, ki je nahajamo ali v Aha-
kakor ziljsko in rožansko razrečje. Štirivrstičnica
je razširjena po vsem Koroškem; vendar
se kaže, da hrani celovška okolica najbogatejši
zaklad takih pesmic. One so jasen dokaz
nemškega upliva, kajti poskočnice so pristna last
južno-nemškega, izrecno bavarskega nemštva. <br />
:Zapisane so pesni prvega oddelka v pismeni
slovenščini; v drugem in tretjem oddelku
pa se rabi ali narečje dotičnega kraja ali
oblika, ktero je nabiratelj od drugih prejel.<br />
:Uvrstil sem v zbirko tudi nektere umetne
pesni (na pr. št. 4), ker so se udomačile v
narodu, in nekaj drugih, zloženih v novejšem
času, vzlasti zaradi tega, da vidimo razloček
med starim in sedanjim narodnim pesništvom
(n. pr. št. 715, 812, 819 i. dr.). <br/>
:Glede napevov smo po slovenskem Koroškem
še jako na slabem. Vemo sicer, da
je Vraz zapisaval tudi napeve; Majar mu je
jih nekaj s Koroškega poslal. Vendar belega
dne niso zagledali. Znani so nam torej
samo isti napevi, ki je nahajamo ali v Aha-