Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/31

»Le tiho, tiho tičica,
Na steni visi flintica.
Al' te mi pobiči vjemamo,
Ti vse perje vzemamo.«
Da lih mi perje vzemate,
Da mi le leben šenkate.
Jaz pa v zelen gozd¹ zletim,
Spet novo perjiče zredim.
Jaz spet bom prižana tičica,
Dečva nikdar več devičica.
Jaz bom v gozdu spevljala,
Ti dečva boš sinka zibala.
(Borovlje, Podjunsko.)

Moč ljubezni.

<poem> Stojí, stojí ravnó poljé, Oj le póljé žégnanó. Tam ne raste drugega Kakor drevje leskovo. Notre v sredi leskovja Je pa uta zídlarska. Tri dečle so tam smukale, Tri lepe dečle knapovske. Prelepo so sprepevljale,

So anzidlarja prenorile.

¹ obod.