Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/32

»Moj oče so dro falali,
Da so me k menihom klajdrali;
Jaz pa menih bit ne mô,
Imam cveč žavbern ljubico.
Zapustil bom anzidlarco,
Pa pojdem v jamo knapovsko.« 
Dečle imajo bele rokice,
Gor pa zlate rinčice.
Lepe zlate rinčice,
Ki je jim anzidlar kupil je.
(Borovlje, Ziljsko, Št. Jakob.)

Nežica se umori.

<poem>(Kuhač I., 180.)

Sém b'la stára sédem lét, Sem hót'la íti v klóšter lép. Ko še nisem vedela, Kaj je ljubezen pobovska. Sem b'la stara šestnajst let, So me djali v klošter lep. Ko sem Nežica že vedela, Kaj je ljubezen pobovska. Nežica v linici stoji, Gleda v ravno poljice. Kaj v ravnem polji delajo, Al' plevajo al' ženjejo.