Pesnik se predstavi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 834:
(kot drugi) ceno kavčev in omar
in pa obratno, s tem da pravim ženi:
Postelji "Byrona!"!, "Jesen" zakleni!
 
In gon lastnine (vzgon kulture mlade)
Vrstica 842:
mi na Angleškem je nekdo ukradel,
sem zdaj brez greha kot sam sveti duh
in kmalu goden bobom za sinekuro,
za plešo, dolgčas in poslednjo uro.
 
Vrstica 850:
zapustil bančno knjižico in svet.
Na kamnu pa bo zlat napis vklesan:
UrlUmrl je od sreče. Star sto let.
Morda pa pridem kdaj še v zgodovino
kot vzorec sreče za vso domovino.
Vrstica 856:
A kljub trebuhu, ki mi v klasje gre,
se mi kdaj v tihi uri še zahoče
neviht in toče, zvezd, ki v nočenoč žare
in zdrave sile k soncu tipajoče―tipajoče ―
in na rešetu časa mi srce,
očiščeno vseh plev, kot dete joče
Vrstica 865:
A kdo to ve? Ljudje skrbe le zase,
vsak se v svoj mali, lepi svet zapira.
Še javna varnost ni kot svoje čase,
še ta o meni več vesti ne zbira.
Tako sem v svetu sam kot štor sred jase,
ki neopazno ga razžira čas.
Tako se vse na bolje korumpira―korumpira ―
pa se iz solidarnosti še jaz.
</poem>
Vrstica 990:
 
In kakor prej v mesnico je prišla,
je spet odšla z razmišljenim" "adijo".
Jaz pa sem dolgo stal pred mesarijo,
pretresen s to tragedijo srca.
Vrstica 1.003:
 
<poem>
Mnogo je že bilo,
mnogo bo še prišlo.
Sredi morja temni
Vrstica 1.016:
pena mu v kljun bobni:
mnogo je že bilo,
mnogo bo še prišlo ...
</poem>
 
Vrstica 1.023:
<poem>
Ne, ne še na tem,
na naslednjem ovinku ...
čuj, topotanje ubito bobnečih kopit
po snežno preprogasti poti ...
je mar srca utrip? ...
bo v hipu izstopil iz iskrih snežink
in nemo zajezdil naproti ...
 
Na iskrem oklepu grebenčki snega
Vrstica 1.037:
pol konja za njim praporščak
z bandercem na kopju da znak
vojščaki ―
vojščaki―
v brezkončnih troredih rojeva jih snežni vihar―vihar ―
ustavljajo vrance
snežinke nemirno se spuščajo jim k nogam
kopita igrajo se znjimi.z njimi ...
 
Buge waz primi!
Vrstica 1.057:
dolga stoletja
zlizan napis:
PRAVDO BRANY ...
Nemo spodbode ostroga,
Vrstica 1.073:
tam za železno ograjo
kamen prastari hrani:
PRAVDO BRANY ...
 
V šipi se vžge cigareta.
Vrstica 1.080:
roka kljuko spusti.
 
Eče bi ded naš ne segrešil ...
 
Šipa je prazen, bel TV ekran:
Vrstica 1.139:
in bil je član zadruge.
 
V zakmašnem gvantu se molče
po blatni cesti vrača.
In dohitijo ga možje;
Vrstica 1.160:
so, vse veste, naš grunt mi zapustili;
in njim ga dal je čez moj ded,
in dedu ded, in dedu ded―ded ―
ta grunt je naš že tavžent let!
Kdo je na hribu sekal gozd?
Vrstica 1.197:
 
Moj ded in tega deda ded,
in dedi težkih tavžent let ...
 
In tok mu speljal je oko
Vrstica 1.207:
Kot da bo zmlelo mu oči,
kot da možgane stre.
Naprej, naprej, ves čas naprej―naprej ―
v kri, v žile, do srca,
kot da ves težki svet seklja―seklja ―
o, bog! ustavi ga!