17.101
urejanje
prelomi strani, metapodatki
Brez povzetka urejanja |
(prelomi strani, metapodatki) |
||
|
{{naslov
▲| naslov= Z diplomo in brez diplome. Spisal J. M. Dovič
| avtor= Peter Bohinjec
| opombe= Spisal J. M. Dovič.
|
| obdelano=4 ▼
| vir= {{fc|dlib|QKNTTYBQ|s=160-173|si=156-169|dLib}}
|
▲| vir= Knezova knjižnica 7. V Ljubljani 1900. Izdala Zveza kulturnih društev. Natisnila Tiskovna zadruga v Ljubljani. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf dLib]
| pregledana redakcija=84183
}}
{{
== I. ==
strast, ki je pospešila lepemu, a šibkemu telesu
dosledno hiranje. Pokojna mati je prinesla kot hči
bogatega trgovca v hišo lepe novce. Priženil je {{prelom strani}}
kontrolor tudi dvonadstropno hišo in ni mu bilo
treba ščediti. Milena se je bogastva dobro zavedala.
biti. Saj sem Vam rekel, da mi zaupajte! tolaži
zdravnik bolnico.
{{prelom strani}}
Hišna Lojza se prikaže izza zavese. Doktor
pa hitro pristavi: Lojza, pojte semkaj, da Vam povem,
Lojza izgine iz sobe, Milena pa nasloni glavo
na naslanjač. Ali kašelj jo je pohitel — — —
{{prelom strani}}
== II. ==
Žan Gaber molči. Dušni razpor se ga polašča
in ideal pa materija se bojujeta v njegovem srcu.
čutil je, da ga vleče nase mnogo bolj Milenina {{prelom strani}}
hiša in denar kakor ljubezen do nje. Toda hotel
je hinavčiti in zato odgovori: Ali, gospod doktor,
hčere. Vedel je, da Mileno hitreje pregovori in
zato se je sklenil najprvo zglasiti pri svoji zaročenki.
{{prelom strani}}
— Danes ali nikoli! To uro bode moja usoda
odločena, je govoril Žan Gaber sam pri sebi, ko je
poslušno zrl v svojega sopivca. Skrivnostno in
zaupno sta se pogovarjala in dasi ju je krčmar
Lipec parkrat motil s svojimi vprašanji, mu nista {{prelom strani}}
odgovarjala. Bil je sicer veren pristaš svojih gostov
in tudi prijatelj, toda zaupali mu vendar vsega
— Zadnjo željo, da bi ti odrekel, Milena?
{{prelom strani}}
Žan zagotavlja, da te sprejme kot svojega
očeta.
Fronc z vsem »uglihal«, ker sta s kontrolorjem
posebna prijatelja.
{{prelom strani}}
— Ali kontrolor nič ne zahaja k tebi?
Bil je homeopat in kot takega so ga ljudje poznali
daleč na okoli. Za politiko se ni brigal dosti nikoli,
in zato so ga cenili tudi politični nasprotniki. Le {{prelom strani}}
dr. Maser in nekaj mladih tržanov tudi njega niso
marali. Zdravnik je bil odločen nasprotnik vsakega
— Gospod Fronc, kakor se Vam zdi bolj prav,
pa ukrenite! Toda danes ima Milena druge želje. {{prelom strani}}
Sama ne misli več na ozdravljenje. Pač pa se hoče
popolnoma spraviti z Bogom in svetom.
— Ali zapišete vse svoje imetje zaročencu?
{{prelom strani}}
Težko se odločim. Zaprisegel je, da ne
vzame nikoli nobene druge, ako jaz umrjem. Ali ni
ponedeljek se je vršila v kontrolorjevi hiši lepa in
ganljiva slovesnost.
{{prelom strani}}
Soba je bila okičena s cvetlicami. Lojza je
pripravila na postavcu okusen altarček. Dva svečnika
bolničin mož desnico, dr. Maser je gledal na uro,
Lojza in Ida pa sta klečali ob koncu posteljnjaka.
{{prelom strani}}
Še en zdihljaj, sapa zastane, bolnica premine.
| |||