Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja: Razlika med redakcijama

}}

 

 

Ko smo si odčestitali, mi je dala mama poljub, nov goldinar in dijaški koledar s tem dnevnikom. Papa je nakupil moji sestri Slavici najlepših stvari za novo leto, meni pa je obljubil nekaj španskega. (?)

»Vidiš, to je in usum Delphini. Le dobro si ga poglej! Zakaj to je tisti slavni španski kontrafagot, ki poje novo mašo!«

 

 

Ojej! Šole so se zopet začele.

Za jutri se ne bom nič učil nocoj, ker sem še preveč navajen počitnic.

 

 

Sitnosti so že tukaj.

Ideala pa od nikoder ni! Moja duša se dolgočasi.

 

 

V slovenski uri me je poklical dr. Trojkosip in mi dal »komaj zadostno«. Vsaj Prepisavček trdi, da je dobro videl, ko mi je zapisaval profesor s/6. Potem nam je vrnil domače naloge. Pisal sem »skoraj hvalevredno«. To se prileže. Domačim pa le ne smem po­kazati zvezka; zakaj papa bi me brž tako za ušesa, da bi videl Be­netke, ker ne nosim samih takih redov domov.

Mojemu idealu je ime Mira.

 

 

O Mira, to je dobro, da ne veš, koliko moram trpeti!

Mira, Mira! Kakšne bo potem sviral — kontrafagot!

 

 

Moja krasotica ima rumenkaste lase in zeleno obleko. V šolo hodi k Uršulinkam in je najlepša punčka v Ljubljani.

Danes sem šele videl, kako hudobni so moji mučitelji. Vse tri ure zjutraj so me klicali zaporedoma, pa ne eden me ni vprašal tistega, kar sem znal! Za nameček se je pa še Notabene spoteknil nad mano. Vrezaval sem namreč med njegovo razlago začetno črko ljubljenega imena v klop in si mislil: »Se lepše nego v tem lesu je zarezana Mira v mojem srcu!« Kar je planil profesor name; za­stonj sem se branil. Naglo se je še huje raztogotil in me zapisal zaradi nepazljivosti in nedostojnega vedenja v razredni album.

 

 

Meni se vse tako zdi, da Mira doslej še ni opazila moje vrele ljubezni.

{{prelom strani}}

 

 

Teta Ivanka in gospod Plečnik se imata prav dobro. Lahko se

Včeraj je bila zadnja konferenca. Tudi ta top je nabit!

 

 

Po kosilu sem hitel na led. Komaj sem že čakal. Polagoma se je zbralo tudi obilo krasnega spola. Med vsemi pa je mojim očem najbolj ugajala lepa Mira. Zlasti me je očarala, ko sva se enkrat skupaj zaletela med množico. Se dolgo časa sem gledal za zeleno obleko in občudoval ljubico oddaleč. Ko sem se tega naveličal, sem začel resno preudarjati, kako bi se ji pridružil na lep način.

Aha! Servus, ideal!

 

 

Jutri — dobimo — — izpričevala!

{{prelom strani}}

 

 

Dies irae! Sodnji dan.

Toliko da nisem padel po stopnicah, ko sem bral kratko pa uničevalno kritiko svojih nasprotnikov. Tema se mi je delala pred očmi. Zavil sem jo na dvorišče, kjer sem se malo pojokal na samem.

 

 

Tri dvojke!