Radi razžaljenja časti: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
EmaRepnik (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
EmaRepnik (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
{{naslov
| prejšnji=
| naslednji= [[Radi razžaljena časti - 2. del]]
| naslov= [[Radi razžaljena časti]]
| avtor= [[Ivo Česnik]]
| opombe= Objavljeno v [[Ilustrirani glasnik]] 1914, št.številke 4 (24.in septembra)5
| obdelano=2
| spisano= Postavila Ema Repnik
| vir= [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0S4OSRH/?pageSize=25&fyear=1914&query=%27rele%253dIlustrirani%2bglasnik%27 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNPREL39/?query=%27keywords%3dilustrirani+glasnik%27&pageSize=25&fyear=1914 dLib]
|licenca=javna last
}}
Vrstica 368:
prijale njegovi klijentinji, in pokazal starega
Mrevljaka kot izzivača.
 
Med tem govorom je bila Hrovatinka
ganjena do solz. Še nikoli v svojem življenju
ni čula tolike hvale in tako lepih
besedi Mrevljakov zastopnik je govoril
kratko, ker je vedel, da bi bile njegove
besede brezpomembne.
 
Moj predstojnik je vstal in obsodil
Hrovatin Marijo na 40 K globe, oziroma
4 dni zapora in plačilo kazenskopravdnih
stroškov, Mrevljaka Štefana
pa je oprostil vsake krivde in kazni.
Utemeljeval je svojo sodbo s tem, da
po izpovedbi prič Mrevljak ni bil pri
pravi zavesti, ko je izustil razžaljive
besede, deloma je pa grajal kot tast
početje svoje snehe, v kar je opravičen.
 
»Ali ste zadovoljni s sodbo?« je
vprašal Mrevljaka.
 
»Zadovoljen. Rad bi videl, da bi
tudi ona ne bila kaznovana. Pa če
je hotela tako, naj bo. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.«
 
»In Vi Hrovatin, ste zadovoljni
z razsodbo?«
 
»Ne!«
 
»Prijavljam vzklic radi krivde,
kazni in ničnosti glede oprostilne
sodbe proti Štefanu Mrevljaku in
vzklic radi previsoke kazni glede
obsodbe moje klijentinje,« je izjavil
zastopnik Marije Hrovatin.
 
»Dobro! Zapišite! — Zbogom,
gospodje !«
 
Odšla sta zastopnika ter tast in
sneha. Radoveden sem bil tedaj, kako
razsodi vzklicno sodišče, ali potrdi
sodbo ali dopusti dokaz resnice ter
izroči zadevo drugemu sodišču in napravi
stankam ogromne stroške. —
E, pravde so zvite in drage!
 
Zdaj je atmosfera čista. Gotovo poravnam vse zadeve mirno, ker je soba prazna odvetniških koncipijentov,«
 
V razpravno dvorano je sluga poklical Šfiligoja Ivana, petdesetletnega suhega moža s kosmato brado, pijanega razgrajača, in Matevža Berceta, majhnega možica, ki je bil slep na eno oko.
 
»Zahtevam doktorja, perimejkuši! Kje je moj doktor?" je začel vpiti in razgrajati Šfiligoj.
 
Moj predstojnik se je ujezil in ga ozmerjal, a pijanec je venomer kričal:
 
»Doktorja mi dajte! Saj nisem pijan. Kdo
pravi, da sem pijan, primejkuši?«
 
»Počakajte, dam Vam doktorja,« se je
predstojnik in vstal. »Kaz^nujem
Vas z disciplinarno kaznijo 24 ur zapora,
ker ste prišli vinjeni k razpravi in se tu
nespodobno vedete. Ali ste razumeli? Odvedite ga v zapor!«
 
' * »Cujte, Berce! Odtegnite tožbo!
Kaznovan je že dovolj in drugič bo
pametnejši. Na pijančeve besede ni
veliko zidati. Lump Vam je rekel,
falot. Kaj bo to? Vsi ljudje vedo, da ste poštenjak."
Kdo bo plačal priče?
priče ne doe ničesar. Do Bukovega vrha ni 15 km, obenem pa so vse priče kmetiški posestniki. Po zakonu ne dobe ničesar. Spijte skupaj liter vina, pa bo! - Naj pridejo noter Vaše priče!"
 
Prišli so vsi trije postarni in zastavni kmetje in se začeli prepirati za plačilo. Ko jim je moj predstijnih zapretil, da jih zapre, če bodo razgrajali in vpili, so odšli in se zaklinjali, da ne pridajo nikdar več pričat.
 
"pet jih imamo že pod streho," je dejal moj predstojnik. "ura je deseta in pol. Ostale štiri odpravim v pol ure. Gre le za psovke: "stara pokrivača, škrbasta skleda,lepota lepotica, grdoba grda, tat, rilec rilasti, kruliš in lajaš cele noči kot pes."
 
Klical je par za parom, govril na dušo in sce nekaj časa; če to ni pomagalo, je vpil in robantil in klel, da so se ženske tresle in moški ujezili in odšli. Tako je vse poravnal
kratko in dobro. Moj predstojnik se je oddahnil, vstal in mi pripomnil: "Ali nisem hiter?"
 
Hitri ste, gospod svetnik!
 
Kazenski sodnik mora biti dober psiholog, pa gre deo izpod rok, kot bi kola namazal.