Sonetni venec: Razlika med redakcijama

'''J'''im moč so dale rasti neveselo,

ko zgodnja roža raste, zapeljána

 

in pade iz nebes strupena slana,

pokrije sneg goré in polje celo.

 

Sijálo sonce je podobe zale,

ljubezni so cvetlice kal pognale.

 

vse pevca dni, ki té ti pesmi poje;

obup, življenja gnus začela boje,

 

Ko v veži je Orést Diáne mile

zadóbil spet bil zdravje duše svoje,

 

Zbežále so te sanje kratkočasne,

biló blisk nagel upanje je celo,

 

Od tod ni več srcé biló veselo;

'''L'''ej, torej je bledó njih cvetje velo

in redke so in slabe, nebogljene,

rasejo včasih rože neveselo,

 

ki jim kropiv krdelo rejo vzelo

in kar nežláhtnih zélišč kal tam žene;

kdo presadi, cvetejo koj veselo.

 

bi blizu tebe, sonca njih, dobile

moč kvišku rasti poezij cvetlice;

 

veselo vele vzdignile glavice,

jim iz oči ti pošlji žarke mile!