Glasno in jasno povsod kraj Mure, kraj Drave, kraj Save
Širi veselja se klic, óri se radostí jek!
Danes raduj se srčnó, premili mi narod Slovenski,
Zemlja raduj se s tebój, s téboj raduj se nebó!
Danes spet novi pastir je stopil na prazno prestólje,
Čredo veliko ovčic sebi podložnih imá,
Mnogo ima jih, je res, a brižno bo čulo nad nami,
Mílo njegovo okó, blago njegóvo srcé.
Blago srcé človeku nakit največe je cene,
Ž njim je mogoče lehkó biti človeštvu v korist.
Ladji prostrani nalik je vladikovina njegóva,
V ladji smo potniki mi, on je pogumen krmar,
S krepko jo voljo vodeč, da pluje po burnem valovji,
Da se ogiblje vseh skal, kar jej sovražnik preti.
Sila jih mnogo preti, a ni se nam treba jih bati;
Veslar je v ladji krepák, silen in bister mu duh.
Ž njim bode kazal on tir, Slovencem v veselo bodočnost;
Skrajni sedaj je že čas, da veselí se Slovén.
Da veseli se ko drugi od njega srečnejši naródi,
Ki jim že davno poprej svetil prosvete je žar,
Grel jih omike je žar, ker žili v svobodi so zlati,
Ki se Slovencem je, oh, píčlo delila do zdaj.
Potnikom, ki so zašli po noči v nevarni nevihti,
Pravo pokaže spet pot mila jim mesečna luč.
Ti si prijazna nam luč, visoki pastir nam uzorni,
Srečno vodila nas bo Tvojega uma ostróst.
Dolgo ohrani Te nam brezkončna dobrota nebeška,
Brani sovražnih Te sil, čuvaj nadležnih Te bed!
Srečne, presrečne Ti daj vse ure, dni, mesece, leta,
Dókler ne bode končal žitja se Tvojega tek!
Vedno se širi krepkó ter veke in veke ostani,
Kar je Slovenstvu v korist Tvoje storilo peró.
