Iz rodne zemlje v dalnje tuje mesto
Ozirajo se nam očí nocoj:
Sinovom našim dajmo roko zvesto,
Pozdrav iskreni jim pošljimo svoj!
Nanjé očetje zrli so s solzami,
Srčnó prosile matere zanjé –
Sinovi naši, dobra sreča z vami,
Sinovi naši, vam rokó, srcé!
Zaupno rod na vas v daljino gleda,
Vesel, ko sije vam blaginje žar,
Solzán, ko trka vam na vrata beda –
Nikdar, v vaš dom ne smé bridkost nikdar!
Ko stvarjate bodočnost svojo v dalji,
Pa stvarjate bodočnost tudi nam –
Nikdar, pustiti vas ne smemo v žalji,
Pomoč dejanjska lajšaj žitje vam!
Težak je boj za luč, za svete vzore,
Potreba stira sto in sto vrlín;
Vi kličete – naš národ dá, kar more,
Trpeti pač ne smé nobeden sin!
Navzgori! duh dvignite k luči sami,
Ves národ bode vam blažil gorjé –
Sinovi naši, dobra sreča z vami,
Sinovi naši, vam rokó, srcé!