Rokavica
| Der Handschuh ‒ Rokavica Friedrich Schiller |
Prevedel Jovan Vesel Koseski; prevod je bil objavljen v Kmetijskih in rokodelskih novicah leta 1846.
| |||||||
- Na mostožu levnaka
- prepir zverinski čaka,
- Frančisk vladar;
- krog njega mogočniki trona,
- visoko na stolih balkona
- gospa krasan kolobar.
- Ko kralj z desnico migne,
- zatis levnaka se dvigne,
- počasno koraka na plan
- leon strašan.
- V okrogu se
- ozre,
- zehaje grivo
- potrese sivo,
- ter ude stegne,
- na tla se vlegne.
- In kralj na novo posegne;
- zdaj naglo odpre
- se drugi zatis.
- Von pridre
- skakaje smelo,
- serditi ris.
- Ko v leva oberne oko,
- zarjove zlo,
- rep zvije na moč
- v ostuden obroč
- in prostre žrelo.
- Gre plašnih nog
- leonu v okrog,
- togotno smerčaje;
- potem godernjaje
- na stran se vlegne.
- In kralj na novo poscegne,
- zdaj treši na dvoje odpert zaslon
- dva leoparda na enkrat von,
- razkačena v risa oba
- zavihrata ta,
- ris prime jih strašne oblasti.
- Zdaj dvigne leon kraljev svoj kip ‒
- vse vtihne na hip.
- Okoli na dvor,
- hrepeneče mor,
- se vležejo grozne pošasti.
- Od zgorej iz lepih ročic,
- med leva in risa vštric,
- ferklja rokovičica zdaj
- balkonu čez kraj.
- In k vitez' Deloržu posmehoma se
- Kunigunda oberne rekoč:
- »Do mene če toliko vneti ste,
- kot zmir se rotite na moč,
- prinesite, daj, rokovico mi gor!«
- In vitez na strašen dvor
- medi divjake hipoma švigne
- brez mud in straha,
- in rokovico iz praha
- v sredi zverin prederzno dvigne.
- Stermenja in groze zavzeto plašno
- vse gleda junaka prederznenje strašno,
- in on rah rokovico prinese nazaj.
- Pohvale in slave vse vredniga ceni;
- s pogledam zaljubljenim zdaj ‒
- ki priča mu sreče odperti raj ‒
- nasprot Kunigunda se peni.
- V obraz rokovico ji on zadervi:
- »Plačila, gospina, kar treba mi ni!«
- In dalej se za - njo ne meni.