Samotne ure

Samotne ure Anton Ocvirk

Izdano:	Modra ptica, 1/6 (1930), str. 130
Viri:	dLib
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Kdor sedaj misli name nevede,
sam ni zapuščen,
ve, kako rož pomladnih bole
vonjave.

Posluša večerno zvonenje
iz daljave
in vanj lije prikrito ihtenje
nevidnih duš.

Kdor sedaj žalostno poje
zase nevede,
ne čuti bolečine svoje,
čuti svoj mrzli glas.

Kako so prazni dnevi,
kadar vse molči.
Kakor otožni koralni spevi
so takrat pesmi vetrov.

Kako je bolest v vsaki tišini,
polni pričakovanja.
In ni utehe moji bolečini
v nočeh brez spanja.