Skythae, Skuti, Skutje ali Skutniki, in Skythia, Skutje, Skutija, Skutško ali Skutno

Skythae, Skuti, Skutje ali Skutniki, in Skythia, Skutje, Skutija, Skutško ali Skutno
Matevž Ravnikar Poženčan
Podpisano s Poženšan.
Spisano: Kmetijske in rokodelske novice, let. 8, št. 5 (30.1.1850), št. 6 (6.2.1850), št. 9 (27.2.1850)
Viri: [1] [2]
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


Lepa hvala vsim gospodam, kí so nam pomen besede „skutnik“ razložili. Po njih razlagi dalje od Skutja govorim.

Greki in za njimi Rimljani so neznane severne ljudstva Skythæ ali Scythæ, in njih dežele Skythia imenovali. Čerka y ali gerško υ se je pogosto kot naš u zgovarjala. Neko primorsko mesto v severni Makedonii ali v današnjim Arbanasi piše Strabon Βυλις, Ptolemej Bullis; Plini Bullidensis Colonia; Ciceron je bil iz tege imena napravil prilog Buliensis. Κυπρος kaže svoj u latinskim cuprum in v nemškim Kupfer. Loryma, mestice v Karii, od kteriga Tit Livi govori, je pri Melu Larumna imenovano. Možá, od kteriga ima na Italijanskim Capua imé, so Capys pisali, in se vé de Kapus zgovarjali. Tacih razgledov bi se lahko silno veliko napisalo. Kar so Greki Σκυθες ali Latini Scythes, Scytha pisali, so zgovarjali Skutes Skuta. Ako pregibljivo končnico es ali a opustimo, dobimo Skut, kar je prebivavca Skutske dežele ali pa še morebiti to deželo samo pomenilo, kér je bila skut ali rep dalje naprej od znaniga sveta. To nas pa ne sme zapeljati, de bi mislili: Skutje ali Skutniki so bili vsi slovanskiga naroda; ampak iz tega se le to vidi, de so njih bližnji sosedje Slovani bili, kteri so svojim mejačam slovansko imé dali, kakor so ob Pontu stanujoči Greki svojim sosedam, kteri so polje obdelovali, Γετες rekli, ali kakor Slavjani Teutonam ali Tajčarjem dajemo slovansko imé „Nemci“ brez de bi oni zató Slovani bili. Kér je bila Skutia Grekam odročna in neznana, so jo takó imenovali, kakor so jo ad slovanskih bliže stanujočih sosedov imenovati slišali, in za njimi so Rimljani ravno to imé rabili. Enako Slovani dan današnji za Nemci imenujemo Niederlande, Holand, Norwegen i. t. d.

Ktere ljudstva so pa med Greki in Skuti stanovale? Traki, Ilirci, Muži, Davci ali Daki, Bistrani, ti so Skutam in Skutíi imé bili dali. Morebiti še kako drugo priložnost najdem, od téh kaj več povedati; tukaj samo od Skutov in od Skutije kaj več rečem.

Skutija je bila dvoja, azijatska in evropejska. Azijatska Skutija je bila spet dvoja: Skutija unkraj Zimava, in Skutija takraj Zimava (Imaus). Od Imava ali Zimava pravi Plini (lib. 6.) „Imaus accolarum lingua nivosus dicitur“, to je, „Zimav se po besedi ondotnih bivavcov snežen ali snežnik imenuje. Kaj se pa „hima“ ali „zima“ pravi, Slovani vémo.

Skutija unkraj Zimava je bila močno neznana; zató govorim tukaj koj od nekoliko znanši Skutije takraj Zimava. Med ljudstvi Skutije takraj Zimava so bili Massagetae, to je, Mesojedi, mnogoštevilno in borovesto ljudstvo, ktero je unkraj reke Araksa Isedonam nasproti stanovalo. Ko se je kak Mesojed močno postaral, so se sošli njegova žlahta in znanci, ga z ovcami in drugo živaljo vred zaklat in pojest, kar je pri njih za naj srečniši smert veljalo. Na mesó so bili torej Mesojedi zares volcje. Je kdo za boleznijo umerl, ga niso pojedli, ampak pokopali, in močno jim je težko djalo, de ga niso mogli zaklati. Nič niso sejali, le od mesá, to je, od živine in rib so živeli in pa od mleka. Ki izmed njih niso môgli čed rediti, so se namest s kožami, le z Ijubjem oblačili.

Zmed mnogih druzih ljudstev so h Skutam spadali: Sakarauli Zagorali, Pasjani, Piskurji, Thyssagetae ali Tičojedi; ti zadnji so le od lova živeli, in Argipaei. Iz dežele ali okrajne Tičojedov so tekle štiri reke; Lykus Lika ali Luka, Oarus Var, Tanais Ton ali Don, in Syrgis ali Sirbis, Serbis, Serb. Imena téh rek kažejo, de so tudi Tičojedi slovanskiga rodú bili. Argipaei so bili od rojstva plešasti, s širokimi plošnatimi nosmi in dolzimi bradeljni. Ti so govorili svoj posebni jezik, in okoljni sosedje so jih za svete imeli. Do njih so evropejski Skutje, kteri so po opravkih popotvali, sedem tolmačev v sedmih različnih jezikih potrebovali.

Iz tega se vidi, de je azijatska, kakor tudi evropejska Skutija obsegala več različnih narodov, med kterimi so nekteri tudi Slovani bili. Od Skutov so se bili Bolgari in Rusi dalje v Evropo priselili. Od Bolgarov pravijo, de so se bili okoli léta 230 pred Krist. rojstvam preselili iz aziatske Soromadje na večerni kraj reke Ra ali Volge, od ktere so blezò tudi imé Volgari dobili.

Evropejska Skutija se je imenovalo, kar je bilo za Soromadjo proti severji ljudstev, kterih greški in rimski zgodovinarji niso vedili imenovati. Še daljniši ljudstva, od kterih so nekoliko slišali, so jim bili Nadborjane Hyperboraei. Kolikor dalje pa so ljudstva spoznavali, toliko dalje so Skute in ž njimi vred Nadborjane v popisovanjih pomikali.

Skutske réke so bile zraven zgorej imenovanih še: Ister, Porata, Prut ali po slovensko Prod, Tyras, Ter ali Dnester, Hypanis, Kuban in Borysthenes, Dneper ter Pantikapes Podkop. Med zadnjima dvema so stanovali Γεοργοι Σκυθαι, to je poljodelski Skutje, kteri so bili tri dni hodá proti izhodu od Borysthena in so segali do Podkopa Pantikapes; proti severji pa skor in skor tako dalječ, kolikor se more po Borysthenu ali Borostenu nasproti v enajstih dneh pripéljati. Proti izhodu od poljodelskih Skutov so bili pastirski Skutje ali Čutje; tù ni bilo nič drevja zunaj v Hylaei. Ti pastirji ali čutje so imeli dežele ali okrajne, kar jo je v štirnajstih dneh moč preíti, do reke Gerrhus. Dalje čez to reko je bila dežela kraljevih Skutov; kterih je bilo naj več in so bili najsrečniši; vse druge so si svoje sužne mislili.

Med drugimi bogovi so Skutje posebno Apolina molili, in mu Oetasyrus, to je, Svetazir rekli, kakor so ga drugi Slovani Svetavid imenovali. Darovali so mu konja kot naj hitriši stvar naj hitrišimu bogu.

Zgodovinarji govoré tudi od ljudstva imenovaniga Čudi ali Čuti, kar pišejo Čsudi, Tschouden in še marsikako drugači. Od teh Čutov pravijo rečí, ki tudi od Skutov veljajo. Palas je terdil, de je bil v severskih planjavah blizo Krasnojarskiga spominke nekiga nekdajniga ljudstva najdel, ktero on imenuje in piše Tschouden. To kaže, de so Čudje ali Čutje bili eno izmed Skutskih ljudstev. Ime Čut je sorodno s „čuti“, „čujem“, kér so Čutje pri čedah čuli, in hoče po naše to rêči, kar po greško Nomades. Tudi ilirska beseda „čoban“ mende od „čuti“ ali „čuvati“ pride, in hoče toliko rêči, kot „čut“ ali „čuvan.“

Ako imé Skythia iz skut in skutnik razlagamo, se nam pokaže pervič: de so dežele, Skythia imenovane, bile rép ali skut Evropejcam znanih deželá. Če je pa to imé sorodno z skuden, – dna, – dno „nothdürftig“, se hoče rêči, de so skutške dežele imele pomanjkanje marsikterih rečí, ktere si omikani svet preskerbí. Tako še dandanašnji pravimo od zagovednežev, de ni skoro nobene stvarí pri njih dobiti. Od Skutov ali Skutnikov je bila tudi poznejši lahko vzeta beseda skutnik v pomeni neješčiga in sitniga človeka; saj so bili Skutje zlasti Slovanam, kot sirovjaki nadležni.

Hoče se mi tudi dozdevati, kakor bi bila beseda sirov (roh) od sir, in skuten ali skutnik, tudi nekako sirov, od skuta. Morebiti se mi je ta prikazen podobnosti med sir in skuta, kakor Serbi pravijo, le prividêla.

Zadnjič še opomnim, de me beseda skut in skutnik ni od začetka peljala na razlago besede Skythes in Skythia; saj še nisim vedil kaj hoče prav za prav skut in skutnik rêči; ampak po vsih pazkah sim Skythes takó bral, de mi je Skut in Skutnik iz nje hodilo; zató sim bil začel opraševati kaj skutnik pomeni, de zdaj, kakor je tu viditi razlagam, kakó se Skut in Skutnik s Skythia in Skythes vzame. Od Skutov bi bilo še veliko zlasti v slovanskim obziru govoriti; tode moj namen ne more biti, tukaj obširniši dogodivščine od njih pisati.

Poženšan.