Oj bratje, kaj je tista sila,
ki druži v krog ponosni nas,
ki bo v bodoče nas družila,
ki je nikdar ne stare čas.
To plamen src jo neugasen,
to vera nam je v lastno moč,
pred nami dan žari se jasen,
v bodočnost stopamo pojoč!
Sami smo vstali iz mrtvila,
začutili smo v žilah kri,
zavest se v dušah je zbudila,
tako sem človek kakor ti!
Nikoli vdani ne mirujmo,
življenju je neznan pokoj,
hitimo z delom, v mislih snujmo,
saj zmago le prinese boj!
Naprej, navzgor! to je vodilo,
a delo je življenja slast,
če nas in dom bo kaj branilo
to naša pest je — naša čast!