Sonet obupa (Ljubljanski zvon)
Sonet obupa (Nezbrane pesmi) Miran Jarc |
|
Kdo bi to noč brez zvezd še mogel spati,
ko so kot listi duše nam brez teže,
ko slišimo usodo frfotati
nad nami ... O če nas oblak zaseže
viharja, ki nekje drobi države ...
Tam ljudstva na kolenih kamenijo ...
Še preden se iz groze prebudijo,
že so jetniki zmage nekrvave.
Čemu noči za slepi rod prečute,
čemu pričakovanj vekovi črni?
Poslednjo iskro v mračnem srcu vtrni!
Le korenine niso še izrute,
o da bi kakor kače pod zemljó
zasekale strup v tujčevo petó.