Stran:Anton Jansa Cebele 1792.djvu/77

Stran je bila lektorirana

en lępi, ſonzhni, inu topu Dan biti, de ſe lohku od ſvoje Gnuſobe ozhiſtjo, inu ſręzhno k' Domo pridejo; one bodo mozhno lętale, satu:

1. Kir niſso zhes zelo simo lętale.

2. Bodo ta mertvi, inu ſatovſki Drob ven ſpraulale (§. 19.)

3. Vodo sa ſvojo salogo noter noſsile; sdęj tę od ſvoje Gnuſobe teſhke zhębęlle bodo na tla padale, inu aku bi merslo Vreme blo, na ſemli okręvale.

4. Tę na Pajnovim Jesiko leshejozhe mertve zhębęlle dol omedi, de njem lęto Dęllu preuſdigneſh.

5. Sadnizh leta Dan poſsębno pomęrkęj na Jalovine (§. 57.) katira ſe ta pervi Dan nar loſhęj samęrka (60.) po nekterih Dnęvah bodo ſhe bol pokojne, pa zagovitne v' Pajnu ſędęle.

§. 74.

Skerb sa Futrajne.

Del preglęj od snotręj uſse Pajni, zhe imajo ſhe sadoſt ſterdi, sakaj sdęj bodo savol vezh saloge, tud vezh potrebvale, koker po simi; tęm potrębnim moreſh tędęj s' Futram k' Pomozhi