Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/106

Stran je bila lektorirana

bi se skos pse vungnale, se povzdignejo na zrak, se tam z' bistrim letanjom vkriž motajo, ino davajo polek tega celó lasten glas od sebe slišati. Či je letna lukna na čelniki, is kerega ishajajo, nekaj vozka, tè terpí toto izidenje šest, osem do deset minót, zmes totega časa davajo čele, kere se že zvunah čelnika znajdejo, svojo germoto vu zraki preveno čuti, ino storujejo našim očém naj prijetnéši prigléd. Matica pride is čelnika še le tè, kda se že polovica čel znajde zvun čelnika, ona se povzdigne s' posebno velikim glasom mèd rojéčo čelestvo, kero zdaj nekaj bliže vkup letí, ino se po malem od čelnika oddaluje. Mnoge čele, da so se z' médom jako obložile, se pogroznejo na zemlo, ali si sedejo na odpočinenje na naj bližneše reči. Kda je zadnič celi roj svoj materni čelnik zapustil, te se on preveno bole ino bole vozko vkup potegne, ino se ogledava za stranom vu bližini ali nekaj dale vkraj, kde bi se znal posedéti, ino toti stran je zdaj nizni germ, zdaj veja, ali rastika, zdaj drevno steblo, zdaj bližno plateno beliše, zdaj meja, zdaj bližna streha, ali kaka druga reč, kera se čelam vidi prilična. Tu se zbere čelestvo okoli svoje matice vu gomolo, ali visi liki grozd, mošnja,