Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/141

zagrabimo iz ednega ali več čelnatih rojov zadostojéčo kelikost čél k' vuzaloženemi pogačji ino satovji, zadelamo letno lukno s' prevertanim kositarom, zadni odpertek pa, či je ležéči sklad, s' tesno priležéčim pokrivalom; či pa je koš stojéči oglavnik, tè ga denemo na letno blanjo, ino zamažemo spodi okoli vse raspoke z' jilovico, tak da niedna čela ne može vun priti; ino ravno tak delamo zo skladnimi svitki. Toti tak pripravlen koš nesemo potem, či se je pod velikim nebom premerzlo, vu nekaj toplotno hižo, či pa je zrak ne premerzel, te ga znamo tudi na, za njega vu čelinjaki, pripravlen prostor postaviti, ino ga imámo tak četéro ali pet dnevov zadelanega. Vu začetki so čele silno nemirne, podajo pa se zadnič le vu potrebnost, obležejo vudján plod ino se pripravijo na izležitbo matice. Na peti den znamo letno lukno odpreti. One bodo vun ino noter letale ino se zaderžavale, kak da bi že matico iméle, kera pa še le na štirnajsti ali šestnajsti dén bode is svoje ležnice prišla. Či se zmes totega časa nagodi hudo vreme, te možemo zaperte čele kermiti. — Znamo pa zapiranje čél tudi popustiti, či zo vuloženim plodom oskerblen koš kčasi na selo čelnatega roja denemo;