potém vu lastnih kermnih kopankah ali perstenih ino steklenih plitvih skledicah čelam za kermo podstavimo.
259. Se čele vu totemi redkemi medi ne potopijo?
Na zabranenje tega morejo kopanke ali skledičice biti jako plitve, ino pokríte zo celó tenčkimi skalicami, ali maličkimi blanjicami, vu kere je dosta malih luken prevertano tak, da se čele skoz nje lehko meda vživajo, ino ne vtapajo. Neki čelári imájo za toto kermlenje lastne iz lipovega lesa skrožene skledice, kere le en osmák meda merijo; one so zgorah s' cmuljom, ali rešetnimi vitrami ali konjskimi žinjami vkriž prepletene tak, da čele méd le skoz luknice zmožejo cecati. Tote plitve skledičice ali talére postavlamo vu stoječih koših celo blizo pod pogačami, ovači, posebno pri merzlemi vremeni čele ne grejo na kermo, ino či ravno pridejo, tudi lehko odreveníjo, zato še bole dobro včinimo, či nje od zgorah dol kermimo.
260. Kak znamo čele od zgorah dol kermiti?
To se zna le pri oglavnih ino drugih stoječih skladih, tudi pri desečnih ležéčih čelnikih zgoditi. Pervi imájo zgorah vu sredíši
