zadelavajo, či povsodik raspoke ino odpore pušajo, ino letnih luken vu protiletji ino v' jesén ne pomenšavajo, zadnič, či slabe ino brezmatične roje vu svojemi lehnjaki terpíjo, keri ne imajo zadosta možilosti, se braniti.
288. Kak daleč pà so lastniki ropanskih čél na tém krivi?
Z' ednega dela, či svoje čele stradati pustijo, ino nje gladi predajo. Take čele se vidijo potém prisiljene, na rop iti; z' drugega dela pa tudi, či svojim čelam, naj bi nje možilne storili, žgano ali drugo močno vino méd kermo mešajo. — Tudi prebližni čelinjaki, kde čele ednega čelinjaka svoj letáj krez drugi čelinjak iméti morejo, zapelavajo na ropanje, posebno po leti, kde se medni duh močno rasširjava.
289. Na čemi spoznamo ropanske čele?
One so zdela na popevajočemi glasi spoznati, s' kerim okoli čelnikov lečejo. Vu začétki so celó bojéče ino strašlive, ino se na vse strane ogledavajo, jeli je nikde na koši ne odpertek najti, skos kerega bi se vusiliti zmogle, si sedejo zdaj tu, zdaj tam dol, nató odletíjo ino grejo k' drugemi čelniki, pridejo skoro pa nazaj ino se zaderžavajo
