Stran:Celarstvo Dajnko 1831.djvu/213

Stran je bila lektorirana

zavolo vusadjenega ploda ne zmogli odvzéti.

435. Kak se pri totemi deli zaderžavamo?

Kak smo zebranje vgodili, tè skopamo jamo vu zemlo, kera je velika zadosta, čelestvo od ednega ali več rojov vu sé vzéti; v' jamo si pripravimo tudi palico, kera je zgorah tak rasklana, da vu njo spleteno žvepleno nit djati znamo. Tota nit je za nečelnatega roja 1½—2 laketov, za čelnatega pa 3 lakete duga. Njo vužgemo ino postávimo kčasi na smert sporočenega roja prek, kre kerega spodi okoli raho zemlo nasiplemo, naj žvepleni slab ne zmože se vun tamati, temoč vu koš iti more. Od višek idočega žveplenega slaba se zadušíjo čele naglo. Mi strosimo potém — blizo kres pol štertala vure — poklane čele is koša vu za nje pripravlen grob, denemo koš na stran, ino gremo od ednega do drugega po vse ove na zaklanje sporočene koše, ino storimo z' njimi ednako.

436. Ob keremi časi opravlamo toto delo?

Večér, kda se čele počivajo ino več ne lečejo.

437. Je klanje čel tudi dovoleno?

Na tém je ne dvojiti, kajti da imámo dopušenje govedo ali bravé zaklati, zato