Stran:Jenko Vaje 1.djvu/110

domačimu gradu, pa groza me obide, ko le razvaline zagledam in od predrage Katarine ni bilo ne duha ne sluha (pri teh besedah globoko zdihne in Katarina zarudi). Grem v bližnji (grad) gojzd, kjer se na kraj, kjer sim drugekrat bukve prebiral, vsedem, in konja spustim, da se malo popase in si počije. Odpečatim tisto debelo pismo, zagledam naj preje podobšino nas vsih šestih v eni sliki (mati so mi že zdavnej umerli). Potlej je dolgo pismo od očeta, o kterim mi priporočajo, če zgubimo, naj en za druziga skerbimo, posebno gorko so 18 let staro Katarino priporočali: Bila je naša Katarina, kaj vam, predraga, podobna in za to sim se, kadar sim vas pervikrat pred gradom vso bledo zagledal, koj zelo začudil. Rekli so oče tudi na dalje, naj ostanem zmiraj vreden sin domovine in da naj se pri vsaki priložnosti overstim k protivnikam sovražnikov naše domovine. Ni bilo dolgo časa za primišljevanje. Prudružim se druzim emigrantom. Ker v domačii po 3. obropanji ni bilo več nade. Šli smo večidel na Francosko, nekaj se jih je tudi po Angleškim in po svobodni in po prostora polni severni Ameriki razkropilo. Bival sim potem pri vsih bitvah republike in cesarstva, vidil sim Laško, Nemško, Egipt in Špansko. Zvedel sim pozneje tudi, de očeta in brata so Rusi ujeli, že oba na pol mertva in kader sta okrevala, so jih v sibirski Elizium ulekli, dalje mi ni znano, kako se jim je izšlo. Četa Rusov je že poprešnji dan po stranskih potih do Varšave priderla in vse gradove okoli ropala in požigala, tako tudi našimu gradu ni zapernesla. Katarino, na pol mertvo je rusovski častnik dal v svojo kočijo prinesti in potem je nežna mladika že vsa obnemagana še na poti v Klni izdihnila. Zdaj, ko je varšavska vojvodina ustanovljena, so bile tudi vse prazne posestva v vradnih časnikih naznanjene, de naj se emigrantje, kteri so še pri življenju, v enim letu oglasijo. Tako sim tudi jest svoje nazaj dobil in nadjam se, predkone v petih mescih poslovenje dobiti in potem v miru po 14 letnim boji in popotvanji po ptujih deželah, na ognjišču predrage domačije svoje življenje skleniti. Katarina, bi hotli vi z mano iti meje domo-