Stran:Krajnskazb1 2 3.djvu/314

Stran je bila lektorirana

De mi grenko ſmert odverne;
Zhe ſo moje rane zherne,
˛Sestra! vezh ne bo mi bolje,
Poſhlji mi po ſveto olje.«

»Oh, do ſerza ſo ſkopane,
Zherne, bratez, tvoje rane!
Vedno, kralj, ſim te ſvarila,
Ne lotít ſe shen proſila;
˛Serzhne rane shene ptuje.«

Kralj Matjash tak' beſeduje:
»Tol'ko Bog daj sdravja meni,
De bom váſ ſhel k' lepi sheni.«

Te beſede ſhe ni 'srekel,
Pot mertvaſhki je pritekel.
Sasvon9i po Zelji zelim,
S' petimi v' svoniki belim
pe ˛Shempetru ſo svonili.
Bobnar bil je pri koſili.
Mlada Bobnarza ga praſha:
»Kdo je vmer'l, de ſe rasglaſha