Stran:Krajnskazb1 2 3.djvu/42

Stran je bila lektorirana

VETERZU NA VERTNIZI.

Ne mami ſe doſti
Mi, vetriz, s’ leto,
Vertniza sna sboſti,
Te v’ ſerze hudó.

Samaknjen reſ sibljeſh
Po krilizah ſe;
Pa glej! ko ſe gibljeſh,
˛Se rada ras-ſpe.

Reſ v’ lepih diſhavah
˛Sladko ſe saſpi;
Pa kaj zhe v’ teshavah
Veſelje mini! —

Zhe smamljem sdihujeſh,
Med ternjem medliſh,
U ſlaſt’ omagujeſh,
In ranjen terpiſh?