Stran je bila lektorirana
<poem> Barba je okoli prangala Lepo se jim je smejala:
«Če delate turen temen, globok, Delajte mu tri line ven.
Eno, kjer solnce gori gre, Drugo, kjer poldan stoji, Tretjo, kjer k božjej gnadi gre.»
Barbico zdaj v turen vržejo, V turen globok, v turen temen.
Barbica pa še govori: «Jaz že imam izbran'ga ženina, Jezusa Nacarenskega.» ......... .........
En angelj k njej prileti, Na nizkem okenci obsedi;
Barbici je oblat podal, Jeden je pa v kelih djal. —
Oče pa k njej gledat gre, Al' kej Barbica še živa je.
Pretekle so že leta tri, Je poslal oče po žlosarje:
«Odklenite mi turen temen, Poberite Barbine kosti ven.»
