Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/355

V vigredi preuštno je,
Vse se zeleni,
Po travnčah pa rastjo te biele sovzice,
Po hribah noj gorah te vinske trtice;
Pa prikaže svojo rožico vsako drevu:
Saj je Buag stvarov štaku.
 
Kak uštno je polöt,
Začönja rž cvetöt;
Po njivah se zible to kvasje rumeno,
Pšenično, ovseno in tudi hrženo,
V pšenici prapelica prapieva lopu:
Saj je Buag stvarov štaku.
 
Na pvaninci preuštno je,
Pastir pa pase ovčice;
Te nedovžne ovčice po pvanincah skaklajo,
Pastirci pa ž njimi svoj kratek čas majo;
On pa žvižga noj poje vosievo: kuku,
Saj je Buag stvarov štaku.

Vigred pa minuva je,
Jesien pa prbližuje se,
Glih tako pratače to naše živlenje,
Bogastvo, sromaštvo noj tudi bedenje,
Pa pojde to trupvo v to črno zemló :
Saj je Buag stvarov štako.
(Šmarjeta, Podkrnos, Železna Kapla, Št. Kocijan.)