Stran je bila lektorirana
Zato jej bom prilila
Moje svetle solzice.
Zato jej bom prilila
Moje svetle solzice,
Ko sem jih tedaj stočila,
Ko je pob zapustil me.
(Povsodi.)
Žalovanje.
(Janežič 15; »Kres« I., 35.)
Vsé je vesélo, kár živí,
Móje srecé nikóli ní.
Moje srce je ranjeno,
Da ne bo več ozdravljeno.
Tedaj bode ozdravljeno,
Ko bo v črno zemljo spravljeno.
Vse bom pobrala, kar imam,
In pojdem dalej kam drugam.
Pojdem na goro visoko
Noter v puščavo samotno.[1]
Tam notre bom prebivala,
Svoje srce ogrevala.
Nosila bom bele roke,
Točila bom svetle solze.
- ↑ zidlarsko.
