Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/448

Stran je bila lektorirana

Videva sta, kak zaje r . . mečje.
Kocevar pravi, oh, dans kni sreče,
Tvo bo za najov velik špot,
Vedeli bojo kmav' posod.

Potem sta pozn' duem' hodiva,
Hrieda sta tak govoriva:
Še bueli je doma repo jast,
Ko po lesu zajce krast.
 
Ko bi posod taki jagri bii,
Ko so v Šitarej vesi znajdeji,
Zeci bi mogli živeti
Do velike starosti.
(Klobasnica.)

»Od vovka na Rehpergu.«

Ena čuda velka je
V kratkam godiva se
Tadle pod Rohpergum,
Pri tistei cesti tam:
Žnidarja oba
Sta vovka vbijava.
 
Eden pravi: Le po njam,
Da kna bo vbiežov nam!
Vovk cvili, se sliši,
K mlini on jim vbiži,