Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/451

Stran je bila lektorirana

Poglejte Borovšče mojstriče,
Ki so gnali ven voliče,
Kako jim na potu gre,
Obeden nema ceringe.

So v Celovcu kloje petlali,
Mesa pa nčiso jim več dali,
Kaho jim še pri kuhi gre,
Kir so jim zmenkale drve.
 
Nove grunte so kopali,
Da so štore ven jamali,
Testi k' je najmenjši biv,
Je pa največi štor valiv.

Ko so v gmajni štore kopali,
Se jih Martinčku vse pradali.
Potle pa pravi: Bvahu, bvahu,
V soboto pa na porh mesu.

Po Trbižu so hodili,
So se mvatiti učili,
. . Honzej je najbol znov,
Je svojmu španu nues odbov.

Krave so za rep vovili,
Ker bi radi mlieko pili,
. . . je držov jo,
. . . je pa movzov jo.
(Borovlje, Spodnji Rož, Podjunsko.)