Stran:Scheinigg Narodne pesni koroskih Slovencev 1889.djvu/61

Čir sva oba lani rajala,
Že raste letos pumpava:
Tičice pojô,
Rožice cvetô,
Za me veselja več ne bo.
(Po vsem Rožu )

Slovo.

<poem>Sinóči sem dóbil písmicé Od móje práve ljúbicé, Dá bi imel dréve k njej vés ití, Tróštovát nje révno srcé.

»Kaj tebi fala ljubica, Da si tako žalostna, Tebi se že na očeh pozna, Da si se jokala.« 

»Jaz se še nisem, še le bom, Jaz se še nisem, še le bom, Jaz se še nisem, še le bom, Ko tebe več vid'la ne bom.«

»Saj si meni obljubila, Da boš koj mene ljubila, Komaj bom storil marša dva,^[1] Imela boš že drugega.

1. Zdaj pa vidim pobič sam,
   Da sem bil zapeljan.